Zven kitare v različnih motrenjih dimenzije časa

Junijski Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev je bil toliko bolj dobrodošel zaradi daljšega premora spričo pandemije in poznavalski izbor Nine Šenk je zadel v polno. Na sporedu so bile skladbe Vita Žuraja, Maje Matić, Leona Firšta, Petre Strahovnik in Tristana Muraila. Program je bil zahteven in raznolik, skupni imenovalec pa dimenzija časa, ki ga je vsak od skladateljev obravnaval na svoj način. Odličen izbor skladb ter zavzeta in profesionalna izvedba sta prispevala k prepričanju, da so večeri Koncertnega ateljeja resnično bistveni doprinos k poznavanju slovenske in tuje sodobne ustvarjalnosti. Odražajo nivo, ki presega meje in nam daje prostor v svetu. Lepo ga je deliti z njim.

Skladbo Interfret Vita Žuraja že poznamo v mojstrski interpretaciji Jane Fridau. Tudi tokrat ji je kitarist Izidor Erazem Grafenauer oblikoval izrazito in markantno podobo. Izrazil je njen dvojni značaj, menjavo temperamentnih pasaž in bolj subtilnih, raziskovalnih delov. Skrajne lege, perkusivni elementi ipd. so prispevali k izraznosti te časovno dobro umerjene skladbe, ki gradi na nenehnem dogajanju, presenečenjih in učinkih, ti pa nas vseskozi zaposlujejo in dajejo vsebini izrazit naboj. Delo je vrhunsko zasnovano in izžareva inventivno moč skladatelja, ki izvajalcu z zahtevnostjo ne prizanaša. Grafenauer je skladbi vdihnil svojo noto in, kot je povedal, v njej raziskoval interakcijo različnih hitrosti vetra.

Maja Matić se je v skladbi Gravity posvetila razmerju med časom in gravitacijo in se poglobila v raziskovanje obeh. Čas je predstavila kot relativen, ne linearen, kar je dosegla s privijanjem in odvijanjem strun ter vsebinskim raztegovanjem in zgoščevanjem. Pri tem se je sklicevala na povezavo med gravitacijo in časom ter sledila Einsteinovi ideji, da čas teče počasneje s približevanjem središču Zemlje. Glasbeno ga je relativirala s pohitevanji in upočasnjevanji ter spreminjanjem višine in mehkim niansiranjem. Vse to ustvarja napetost in nam omogoča, da čas doživljamo v pestrem registru intenzitet, zvočnih višin in tempov.

Skladba In Time Leona Firšta je nastala v času karantene, torej času, ki nam je bil nekako podarjen. Avtor ga je po eni strani izrazil z metronomom, ki ga je odmerjal repetitivno, sprva v duetu s kitaro, nato pa se glasbili razideta in kitara postane samostojna zvočna protiutež enakomernemu časovnemu impulzu metronoma. Po uvodni pasaži metronoma se pridruži trkanje na kitaro in interferiranje inštrumenta z njim. Sčasoma kitara razvije svoj glasbeni jezik in se poigrava z zvočnostjo ter tako posredno da lastno vlogo tudi metronomu in z njim razvije dinamičen dialog, v katerem ne manjka značaja in vedrine. Kot bi metronom označeval opomin na tempus fugit (bežanje časa) in kitara na življenjsko silo znotraj njega. Delo je skladatelj napisal v dveh sistemih in uvedel poseben kitarski ključ za označevanje mest udarcev na kitaro. 

V celotnem večeru je bilo zanimivo spremljati odnose posameznih umetnikov do dimenzije časa. Povsem svojo pot je pri tem ubrala Petra Strahovnik, katere delo je izzvenelo kot meditacija na minimalni tonski osnovi. Zaradi repetitivnosti začnemo usmerjati pozornost na detajle, na zvok, njegovo toplino, barvo, polnost ter drobne spremembe, ki filigransko oblikujejo delo. Kot smo razbrali iz koncertnega lista, je izjemna subtilnost skladbe Be dosežena s pomočjo različnih ritmov, s poudarki in navideznimi kratkimi melodičnimi vzorci. Vse to odpira prostor za odkrivanje drobnih detajlov, ki oblikujejo skladbo.

Večer se je zaključil z delom Tellur Tristana Muraila. Z njim je Murail želel na kitari predstaviti študijo kompleksnega zvočnega objekta, ki preko raznolike obravnave daje širok nabor glasbenega materiala. Poleg spektralnega pristopa se je poslužil tudi elementov, značilnih za flamenko, kot je na primer rasgueado tehnika. V skladbi se dopolnjujejo kratki, udarni toni in goste pasaže, v katerih odmeva značaj flamenka, obenem pa nam razkrivajo razprostrto zvočno bogastvo, ki ga je skladatelj izluščil iz njih. To zaživi po svoje in daje skladbi dvojni značaj.

Odličen izbor skladb ter zavzeta in profesionalna izvedba sta prispevala k prepričanju, da so večeri Koncertnega ateljeja resnično bistveni doprinos k poznavanju slovenske in tuje sodobne ustvarjalnosti. Odražajo nivo, ki presega meje in nam daje prostor v svetu. Lepo ga je deliti z njim.