Zvončki in trobentice: enodnevni festival slovenske jazzovske ustvarjalnosti

Torek, 5. marec 2019, Cankarjev dom

Pred koncertnim delom bo potekal pogovor z naslovom Šola. Formalno obvladovanje snovi ali tudi vzgoja in socializacija?, ki ga bo vodil Miha Zadnikar.

Kombo – C: Francesco Ivone, trobenta, elektronika; Anton Lorenzutti, el. kitara; Ajk Vremec, el. kitara; Tilen Kravos, el. kitara; Timi Vremec, el. kitara; Tomi Novak, bobni, tolkala; Robi Erzetič, bobni, tolkala; vodja in glasba: Zlatko Kaučič

Šola in zasedba Kombo C – Šola Zlatka Kaučiča delujeta v okviru KUD Zvočni izviri pri ZKD Nova Gorica po programu, ki ga je Zlatko Kaučič priredil posebej za svoje varovance, mlade glasbenike iz vse Slovenije, z namenom ustvarjati glasbo zunaj klišejev sodobne popularne produkcije in na oder Zvočnih izvirov pripeljati spontanost, ustvarjalnost in čistost glasbe. Intenzivni program združuje tehniko, improvizacijo, igranje avtorske glasbe, osvajanje koncepta harmonije in skupinsko delo v Kombovih zasedbah. Glasba, ki nastaja, je ustvarjalna in teži k multidirekcionalnosti – zmožnosti obvladovanja vseh glasbenih jezikov.

Mladi raziskovalci I.: Miha Gantar _ Subconscious Rituals: Miha Gantar, klavir; Luka Zabric, saksofon; Jan Lovšin, trobenta; Lenart De Bock, altovski saksofon; Urban Magušar, violončelo

Subconscious.Rituals je projekt, nastal maja 2018 v okviru programa Mladi raziskovalci. Zasedba se osredotoča na raziskovanje podzavestnega toka in njegovega vpliva na igranje, meje med zavestnim in podzavestnim ter prehajanje med njima. Ključni aspekt njihovega dela je premik v fokusu iz samega dejanja izvajanja glasbe na miselne in precepcijske procese, ki jih glasbeniki tvorijo med igranjem. Osnova za ustvarjanje skupine je sistem mentalnih protokolov, ki glasbenikom omogoča globlji vpogled, prek površinske strukture improvizirane glasbe, na najosnovnejšo raven gradnikov glasbenega gradiva, njihovo sintezo v realnem času ter kuriranje posamezne in skupinske percepcije.  Posamezni vsebinski, strukturni in formalni sklopi so prepuščeni podzavestnemu toku ter skupni kuraciji članov skupine, nastanejo pa spontane kompozicije, kolektivno zgrajene vsakič znova.

Fiver: Lenart Rožman, tenorski saksofon; Klara Lavriša, altovski saksofon, flavta; Eric Chong, kitara; Yorgos Kitsis, bas; Janez Sagadin, bobni

Fiver je zasedba, sestavljena iz mladih glasbenikov, študentov jazza na Konservatoriju princa Klausa v Groningenu na Nizozemskem. Glasbeniki skupaj igrajo že dve leti, zasedba pa je nastala z željo po igranju lastnih kompozicij ter aranžmajev. V njihovi glasbi se čuti vpliv več slogov jazza, saj glasbeniki prihajajo iz različnih okolij. Raznovrsten repertoar jim vsakič ponuja nove izlete v improvizacijo.

Robert Jukič »Šlagerji, stiskavci, šutke«: Robert Jukič, bas; Tomaž Gajšt, trobenta; Boštjan Simon, saksofon; Kristijan Krajnčan, bobni

Robert Jukič, poznan po različnih projektih popularne glasbe in jazza, je tokrat zbral zvezdniško zasedbo slovenskega jazza, ki bo predstavila njegov najnovejši avtorski repertoar.

Tori Tango: Jure Tori, harmonika, klavir; Kurt Bauer, violina; Matjaž Stošić, kitara, glas; Ewald Oberleitner, kontrabas; posebna gostja: Gabriela Alarcorn, glas

Festival bo zaključila mednarodna zasedba Tori Tango pod vodstvom harmonikarja in tokrat tudi pianista Jureta Torija. Gre za glasbo, ki diši po vinu in zemlji, poeziji in plesu ter hkrati hrepeni po soncu, kadar je ujeta v temnih rudniških rovih. V svojem avtorskem pečatu Tori z zvokom riše zgodbe, ki si jih ni težko predstavljati. Tako že uvod v ploščo For One Touch napoveduje zelo kinematografsko noto, ki poslušalca ziblje med prizori, vzdihi, izdihi, poljubi ... dotiki.

Spremljevalna prireditev

17.00 Pogovor Šola. Formalno obvladovanje snovi ali tudi vzgoja in socializacija? Moderator Miha Zadnikar, sodelujeta Klara Lavriša in Igor Matković

Šola. Formalno obvladovanje snovi ali tudi vzgoja in socializacija?

V letošnjem razgovoru se poglobimo tako v dobrobiti kakor v problematiko jazzovskega šolanja in "uradnega" izobraževanja. Pri tem pomislimo še na temeljno muzikalno vzgojo in se vprašamo, ali je ambicija jazzovske šole tudi v tem, da mora poskrbeti za primarno socializacijo, ki naj mlade ljudi pripravi za tvegano, negotovo in razprto glasbeniško pot. Razjasnimo si, koliko je jazzovsko šolanje zgolj nekakšna "druga vsebina" klasičnega, stoletja uveljavljenega glasbenega kurikula, kolikšna pa je njegova ambicija, da gradi in poudarja svojo lastno, posebno in ločeno kulturno formacijo. Ali sta - oziroma kdaj sta - šola in "cesta" (kasnejše življenje in delo jazzovskega glasbenika, glasbenice) komplementarni? Kako preseči golo akademsko podajanje snovi in kaj to pomeni za naprej? Koliko šola podpre in koliko striže kreativne peruti? Ali šolo zanimajo vprašanja vodstva in vodenja (zasedb)? Kakšna vse utegne biti "jazzovska snov"? Kako šola vzdržuje dihotomijo med igranjem in komponiranjem? Naj se šola ukvarja tudi z razmerjem med jazzovskim glasbenikom, glasbenico, in drugimi osebami iz kulturnega življenja, s katerimi se imata kasneje srečati? (Miha Zadnikar)