25.03.2026

(Ne)poslušno 2026

Festival (Ne)poslušno 2026 bo med 26. in 28. marcem potekal v Španskih borcih v Ljubljani.

Press info

(Ne)poslušno 2026
Foto: oblikovanje: Matej Stupica

(Ne)poslušno se ukvarja z raziskovanjem, razvijanjem in širjenjem sodobnih glasbenih praks in zvočenja. Festival vključuje koncerte, delavnice, pogovore in predstavitve založniške dejavnosti ter spodbuja mednarodno mreženje in sodelovanje. Namenjen je tako domačim ustvarjalcem kot gostujočim glasbenikom in širši publiki. Od leta 2012 ga producirata Zavod Sploh in Zavod En-Knap. (Ne)poslušno je prostor izmenjav, kjer se na koncertih, delavnicah, predavanjih in drugih formah križajo raznovrstne mejne glasbene prakse.

Četrtek, 26. marec 2026, Španski borci - Ljubljana

- 20:00 Lebdeči stroj (zamisel, idejna zasnova Jošt Drašler)
Jošt Drašler, Tena Novak, Szilárd Mezei, Domen Gnezda, Eduardo Raon, Tilen Lebar, Luka Zabric, Nikola Vuković
- 21:00 Mazen Kerbaj
- 22:00 JD Zazie, Grgur Savić

Petek, 27. marec 2026, Španski borci - Ljubljana
- 19:00 Gaza In My Phone - Mazen Kerbaj predstavlja svojo knjigo
- 20:00 Jérôme Noetinger, Angelica Castello
- 21:00 Gašper Piano, Quentin Stokart, Sofia Borges 
- 22:00 !Trumpet + Trumpet! (Birgit Ulher, Nicolas Collins)

Sobota, 28. marec 2026, Španski borci - Ljubljana
- 20:00 koncert udeležencev glasbene delavnice
- 21:00 Shabnam Parvaresh, Korhan Erel
- 22:00 Pierre Borel

26. 3.–28. 3. od 14.00–17.00 + koncert v okviru programa 28. 3. ob 20.00.
Glasbeno delavnico usmerja Mazen Kerbaj.
Delavnica je brezplačna, potrebna je prijava na brigita.gracner@gmail.com.

26. 3., 27. 3. ob 18.00
Delavnico glasbene kritike vodi Luka Zagoričnik.
Delavnica je brezplačna, potrebna je prijava na zpucelj@gmail.com.

28. 3. ob 18.00
Dominantni diskurzi in intersekcijska glasbena kritika
Pogovor z Nino Dragičević ­
Moderator: Vid Salmič
Organizator: Združenje Centralala

Poglavitni cilj pogovora je zapopasti tezo, da tradicionalna glasbena kritika pogosto reproducira dominantne narative, ki privilegirajo glasbo zahodne klasične tradicije ali popularne kulture globalnega severa. Na drugi strani je jasno vpeljevanje koncepta intersekcijske kritike, predvsem z namenom spodbujanja dekonstrukcije teh hegemonij in vključevanja glasbenih praks marginaliziranih skupin. Denimo, analiza kategorij rase, spola, razreda in seksualnosti. Kako lahko glasba te norme preoblikuje ali jim nasprotuje?