27. Sajeta Art & Music Festival 2026

»Po skoraj treh desetletjih ustvarjalnega raziskovanja, glasbenih odkritij in nepozabnih srečanj na tolminskem Sotočju se festival Sajeta podaja v novo poglavje svoje zgodbe.« Tako sta umetniška vodja Janez Leban in Sanja Popov Leban (glavni organizator Sajete Zveza Mink Tolmin) nagovorila novinarje na novinarski konferenci v Knjigarni kavarna Maks v Novi Gorici. Predstavila sta novosti in program festivala, ki bo potekal med 16. in 18. julijem na novi lokaciji, in spregovorila o problematiki napovedanega zmanjšanja sredstev za javne kulturne programe Ministrstva za kulturo RS zaradi predvidenega jesenskega rebalansa proračuna.

Namesto prijetnega vznemirjenja pred začetkom 27. Sajete, priljubljenega mednarodnega festivala glasbe in umetnosti, ki je leta 1998 kot prvi zaživel na Sotočju pri Tolminu, so organizatorji pred zagonom na breginjskem Mostu na Nadiži zaskrbljeni. Ne samo da se sprašujejo, kaj bo prinesla selitev festivala na obod Julijskih Alp, v Breginjski kot, in kakšen bo odziv občinstva, negotovo je tudi, kaj zares pomeni nenavadni poziv Ministrstva za kulturo o neizdajanju zahtevkov za izplačila po pogodbi.

Sajeta 2026 v Breginju

Sajeta se po šestindvajsetih letih seli pod najdaljši greben v Julijskih Alpah – Stol, na lokacijo nekdanje karavle, ob poti, ki vodi do reke Nadiže in Italije. Tam čez most nad bistro, zeleno in ravno prav svežo lepotico si roko podajata Občina Kobarid in Občina Tipana, ki leži v Videmski pokrajini Furlanija-Julijska krajina. Po delovanju v obeležju naziva evropske prestolnice kulture Sajeta nadaljuje v »borderless« maniri. Za Janeza Lebana je bila odločitev za spremembo prizorišča »ena najtežjih zaradi emocij, povezanih s prostorom«. Daljnega leta 1993 je namreč prav on s prijatelji na Sotočju prvič organiziral dogodke in koncerte, ki so prerasli v Sajeto, Sotočje pa je postalo popularno festivalsko prizorišče. Selitev je po njegovih besedah »racionalna poteza«. Zadnjih nekaj let se vse bolj kaže trend postopnega umika festivalov s Sotočja. »Nekatere stvari so se podražile, manjši festivali, kot je Sajeta, si teh stroškov ne morejo privoščiti. Ne vidimo smisla v vlaganju denarja v infrastrukturo, mi raje vlagamo v program.« Prizorišča ni bilo enostavno dobiti, a karavla v Breginju premore več infrastrukture, ki tudi v logističnem smislu omogoča lažjo izvedbo Sajete. »Naleteli smo na lep sprejem domačinov, ki so nam dali soglasja za uporabo njihov parcel.« 

Leban je poudaril, da programskih sprememb ne bo. »Breginj odpira nove možnosti za razvoj festivala, hkrati pa ohranja njegovo bistvo – skupnost, ki jo povezujejo radovednost, ustvarjalnost in spoštovanje raznolikosti. Sotočje je nenadomestljiva scenska kulisa, ampak mi si bomo prizadevali to nadomestiti z dobrim programom. Tudi karavla je obdana z naravo in je sredi ničesar.« Festival bo tako še nadalje vztrajal na presečišču različnih žanrskih izrazov in umetniških praks. Ostal bo zvest festivalski filozofiji odprtosti in raziskovanja. Na odru v Breginju se bodo predstavili ustvarjalci iz Japonske, Gane, Portugalske, Združenega kraljestva, Švedske, Danske, Italije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Madžarske, Nemčije in Slovenije. Glasbeni program so skrajšali za en dan, zato pa so ga nadgradili in povabili proračunsko težja umetniška imena. »Vsak dan nastopita dve močnejši imeni z mednarodne scene v prepletu s slovenskimi izvajalci. Ker že petnajst let skrbimo, da vključujemo tudi ustvarjalke, smo to združili v petkov program pod imenom Future of the feminist performance. Prihaja Katalin Ladik, 85-letna pionirka ženske performativnosti, projekt podpira tudi Alps-Adiatic Alliance,« je povedal Janez Leban.

Med osrednjimi gosti so legendarni japonski progresivno-psihedelični trio Green Milk From The Planet Orange in elektronski japonski dvojec WaqWaq Kingdom, ki prihajata s pomočjo EU–Japan festa, nastopil bo hrvaški koncertni fenomen, techno-atrakcija ABOP, švedsko-danski improvizatorski kolektiv BITOI z ritualno glasbo, ki spominja na naš Širom z imaginarno world glasbo, srbsko-hrvaški Još Gori pa slovenski eksperimentalni projekt Etceteral in Nika Prusnik & Rok Zalokar, Samo Kutin & Vid Drašler, Grunt, Sujevera, Swai ter številni drugi glasbeni in interdisciplinarni ustvarjalci. 

Posebej izpostavljajo performans Katalin Ladik, ene od najstarejših še delujočih umetnic v Evropi, in sicer v okviru projekta Zveze Mink Tolmin The Future of Feminist Performance, ki se ji bosta pridružili Irena Z. Tomažin in Bojana (S) Knežević, obe navdahnjeni s preteklim delom Ladikove. Sanja Popov Leban, koordinatorica mednarodnega projekta The Future of Feminist Performance, je povedala, da projekt »predstavlja in na novo kontekstualizira umetniško in aktivistično dediščino mednarodno priznane pesnice, performerke in zvočne umetnice Katalin Ladik, ki s svojo multimedijsko prakso pretresa obstoječi družbeni simbolni red.« Raziskuje specifične ženske izkušnje, telo, rutine in seksualnost ter s pomočjo različnih umetniških pristopov odpira vprašanja o položaju umetnic v pretežno moškem svetu umetnosti. Projekt, ki povezuje umetnice iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Srbije, Madžarske in Slovenije, spodbuja medkulturni dialog in razmislek o aktualnosti feminističnih umetniških praks v sodobni družbi ter opogumlja nove generacije umetnic. »Zaskrbljeni smo, ker mladih performerk ni. Verjamemo, da kritična misel skozi performans zasluži več pozornosti. To, kar je delala Katalin Ladik in kar delajo podobne mlajše ustvarjalke, ni enostavno. Sebe izpostavljaš v kontekstu družbene odgovornosti in drugih aktualnosti. Priti do sredstev za take projekte je zahtevno, sploh na lokalni ravni. Veseli smo, da Zveza Alpe-Jadran že tretjič podpira delo Minka. Potenciramo sodelovanje med našimi sosednjimi državami,« je pojasnila Sanja. 

Po Sajeti se bo projekt nadaljeval v Srbiji z Nino Dragičević, ki je povedala: »Vesela sem, da sem del tega projekta, ki se v veliki meri posveča delu Katalin Ladik, osebi, ki je bistveno zaznamovala performans, literaturo in umetnost na sploh, in to ne samo 20., ampak tudi 21. stoletja. Vplivala je tudi na moje delo, na moč eksperimenta v literaturi. V Novem Sadu bomo predstavili srbski prevod moje pesniške zbirke Ljubav reče greva (prevod Ivo Antić, Zveza Rekonekcija). Ukvarjali se bomo tudi z eksperimentom in inovacijo v literaturi.«

Spremljevalni program za edinstveno festivalsko izkušnjo

Na predvečer začetka festivala, 15. julija, bo Sajeta odprla svoja vrata za brezplačni filmski večer in DJ-večer. Potujoči Kino Soča se bo v sodelovanju z Zavodom Kinoatelje ustavil z dvema filmoma: Drežniško kozo režiserja Marka Kumerja in Starmi cajti režiserja Alvara Petriciga, ki govori o potresu izpred petdesetih let in je močno prizadel Breginj. Bogat spremljevalni program, ki Sajeti daje dodatni čar, bo vključeval performans Petra Purga na reki Nadiži, predavanje o transhumanizmu Krešimira Mišaka, delavnico glasbene improvizacije Sajeta Lab Arkestra, vokalno delavnico ter kiparsko delavnico, ki bo v tem letu vključevala les in glino iz Nadiže. S prikupnim in ustvarjalnim programom Sajet'ca pa bo posrbljeno tudi za otroke. 

Sajeta po pozivu Ministrstva za kulturo pred vprašanjem likvidnosti?

Čeprav bi se organizatorja Sajete, enega izmed najdlje delujočih in najbolj samosvojih festivalov sodobne neodvisne kulture v Sloveniji, raje ukvarjala s sladkimi organizacijskimi težavami in nadalje premlevala, ali bo obisk izpolnil pričakovanja zaradi nove lokacije, so njuna glavna skrb –finance. Tako kot mnogih drugim v Sloveniji tudi festivalu Sajeta namreč grozi, da se bo glavnina sredstev, s katerim sta načrtovala izplačati honorarje umetnikom, občutno zmanjšala, poleg tega bosta morala na ta sredstva, za katera zdaj ne vesta niti višine, čakati še več mesecev po koncu festivala. V sodobni Republiki Sloveniji je takšno ravnanje ministrstva brez precedensa. Zaskrbljenost organizatorjev ne samo festivala Sajeta, ampak vseh, ki so podpisali pogodbe z Ministrstvom za kulturo in nato prejeli nenavadno elektronsko sporočilo, je velika in upravičena. Nihče ne želi s svojimi poslovnimi partnerji ravnati neprofesionalno, pa če govorimo o gospodarstvu, kulturi ali športu. Festival, kakršen je Sajeta, s prepoznavno identiteto ter dolgo, šestindvajsetletno tradicijo, na kateri si je utrdil ime, sloves in ugled, in ki deluje mednarodno (letos bodo gostovali umetniki iz dvanajstih tujih držav, poleg seveda Slovenije), si takšnega neprofesionalnega ravnanja nikoli ni privoščil, niti si tega ne more privoščiti. Skrbi ju, kako bodo umetniki sprejeli to vse prej kot spoštljivo ravnanje do njihovega dela. Odziv ministrstva lahko Sajeto vodi do »težkih likvidnostnih problemov«, je izpostavil Leban in dodal, da so podpisniki poziva na Ministrstvo za kulturo, ki ga je pripravila in poslala Asociacija, v katerem pozivajo k odprtemu dialogu med kulturniki in omenjenim ministrstvom, obljubljenem na začetku mandata. 

Sajeta se izogiba žanrskim omejitvam in ustaljenim festivalskim formatom ter kljub svojemu intimnemu vzdušju konkurira večjim alternativnim festivalom na svetovni ravni. V svoji zgodovini je gostila dolg seznam pomembnih ustvarjalcev mednarodne in domače alternativne in eksperimentalne scene ter druge glasbenike in umetnike, ki so zaznamovali razvoj sodobne glasbene in intermedijske scene, kot so Damo Suzuki, The Fall, Phill Niblock, Biosphere, Sainkho Namtchylak, Christian Fennesz, Bo Ningen, Zahra Mani, Alexander Balanescu, Gudrun Gut, BaBa ZuLa, Caterino Barbieri, Burnt Friedman, Irena Tomažin, Mani Neumeier, Mia Zabelka, The Orb, Lydia Lunch, Red Snapper, Yvonne Moriel, Ingrid Schmoliner, Laura Agnusdei, Marko Brecelj, Bratko Bibič, Širom, Zlatko Kaučič, Tomaž Grom idr.

Želimo si, da Sajeta tudi v prihodnje ostane to, kar je gradila in zgradila v slabih treh desetletjih delovanja: prostor sprejemanja, povezovanja, ustvarjanja, razmišljanja izven okvirov in mednarodnega prijateljstva.