Bachovi korali in instrumentali

Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica je 10. novembra gostila zanimivo zasnovan in vrhunsko izpeljan dogodek z naslovom Bachovi korali in instrumentali, drugi koncert letošnje že 45. sezone tamkajšnjega glasbenega abonmaja. Prisotne je na začetku nagovoril vsestranski slovenski harmonikar Marko Hatlak, umetniški vodja projekta. Pojasnil je zamisli, ki so ga vodile pri pripravljanju sporeda, in predstavil člane izvajalske zasedbe, potem pa besedo prepustil brezčasnim Bachovim umetninam. Celotni izvajalski aparat (z izjemo mladinskega zborčka, ki je nastopil samo v prvem zboru iz Pasijona) je skozi izzive Bachove partiture ter slogovno prepričljivo in ekspresivno izvedbo temperamentno in natančno vodila Jerica Bukovec. Z zvonkimi glasovi, tehnično brezhibnimi in globoko občutenimi interpretacijami so v enaki meri očarali tudi vsi vokalni solisti.

Koralni preludij Nun komm der Heiden Heiland (Pridi zdaj, Odrešenik poganov) iz Orgelske knjižnice (Orgelüchlein), BWV 659 je na harmoniki zazvenel kot kontemplativni uvod in hkrati napoved rdeče niti idejno, sporočilno in vsebinsko koherentno osmišljenega sporeda. Hatlak je orgelsko skladbo mojstrsko prevedel v jezik izraznih zmožnosti svojega enako predihanega glasbila in podal globoko občuteno interpretacijo. To je bila skladna vpeljava v izbor zborovskih točk, recitativov in arij iz Pasijona po Mateju, BWV 244. Zanimiva inštrumentalna zasedba z Markom Hatlakom na klavirski harmoniki, Nicole Pressler na sodobni prečni flavti, Jeleno Pejić na violini, Stevanom Jovanovićem na kontrabasu in Aleksandro Pavlović na klavirju se precej razlikuje od izvirne, a je vendarle prepričljivo odigrala uvod ter ponovno razkazala univerzalnost Bachove glasbe, ki enako učinkovito zveni tako rekoč na vsakem glasbilu. Posebno plemenitost in nepogrešljivi značaj je pričaral vstop resnično monumentalno zvenečega Mešanega zbora Glasbene matice Ljubljana, dopolnjenega z izvrstno pripravljenimi najmlajšimi poustvarjalci večera, Mladinskim zborom Emil Komel, ki ga vodi Mateja Černic. Celotni izvajalski aparat (z izjemo mladinskega zborčka, ki je nastopil samo v prvem zboru iz Pasijona) je skozi izzive Bachove partiture ter slogovno prepričljivo in ekspresivno izvedbo temperamentno in natančno vodila Jerica Bukovec. Z zvonkimi glasovi, tehnično brezhibnimi in globoko občutenimi interpretacijami so v enaki meri očarali tudi vsi vokalni solisti: sopranistka Nika Gorič, mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst, tenorist Andrej Rustja in baritonist Klemen Gorenšek, ki so zablesteli v recitativih in arijah, v katere so se kot sogovorci ponekod skladno vpletli flavtistka, violinistka in kontrabasist.

Izbor stavkov Matejevega pasijona je v nekakšen diptih razdelila izvedba prijetno kontrastne priredbe veselega in lahkotnega, a izrazito zahtevnega Koncerta za dva čembala v C-duru, BWV 1061. V skladnem dialogu sta ga predstavila Marko Hatlak na harmoniki in Aleksandra Pavlović na klavirju, ki sta v ostalih vokalno-inštrumentalnih točkah izvajala basso continuo in/ali priredbe orkestrskega parta. Temu zrcalu, postavljenemu natanko na sredino sporeda, je sledila druga polovica izbora stavkov iz Matejevega pasijona, spored pa je na nasprotnem koncu od uvodnega koralnega preludija popolno zaokrožil še en Hatlakov solo – prikupno preprosta, a neizrecno nežna in nostalgična Arija, tema Goldbergovih variacij, BWV 988. Sklad in logiko tako simetrično in tehtno zasnovanega sporeda bi kakršenkoli dodatek samo pokvaril, zato si ga glasbeniki niso dovolili izvabiti niti po dolgem aplavzu, polnem navdušenja, ki je po koncu koncerta zadonel iz prepolne dvorane novogoriškega Kulturnega doma.