24.09.2020

Crngrobske orgle, 1743–2020

Zaključil se je projekt obnove enih najstarejših baročnih orgel na Slovenskem, Janečkovega inštrumenta iz leta 1743.

Franc Križnar

Obnovljene crngrobske baročne orgle iz leta 1743 (Orglarstvo  Močnik in Restavratorstvo Legan, junij 2020).

Kot je zapisal veliki W. A. Mozart in kar velja v glasbi še danes kot eno nepisanih pravil: »Tako za moje oči kot za moja ušesa bodo orgle vedno vejale za kraljico inštrumentov.« In res se je v slovenski organistiki vsa zadnja desetletja to stanje bistveno popravilo. Ostala je stalna skrb za orgelsko ustvarjalnost. Skladbe zanjo, reprodukcija oz. izvajalstvo se je zaradi temeljite prenove glasbenega šolstva v vsej piramidi nedvomno povzpelo v evropske okvire. Vsem tem dokazanim kvalitetam so dodane še številne nove orgelske delavnice, kar pomeni še eno od možnosti nadaljnjega razvoja s številnimi novimi in obnovljenimi orglami. Ob vseh teh pristopih se je odzvala posebna skrb naravne in kulturne dediščine. Poleg tega je zaradi orgelske omare treba omeniti še vizualno komponento kot dodano vrednost: vsake orgle, nove in stare, so poleg glasbenega inštrumenta tudi arhitekturni in likovni kulturni spomenik.  

Eden najstarejših orgelskih inštrumentov češkega izdelovalca Janeza Franiška Janečka (Češka, ok. 1698 – Celje, 1777) stoji in igra v romarski cerkvi Marijinega Oznanjenja v Crngrobu, 4 km od Škofje Loke proti Kranju, sicer pa pod cerkveno jurisdikcijo župnije sv. Jurija v Stari Loki. Že sama cerkev s stolpom je umetnostni spomenik, ki je tudi v notranjosti bogat, med drugim zaradi orgel. Zaradi porekla orglavca Janečka so prvotne orgle odražale češko baročno tradicijo. Pred in po crnogrobskih orglah je izdelal manjše in večje orgle v Ljubljani, Zagrebu, Olimju, Zagorju, Vidmu, Sisku idr. Že takrat je šlo za pravo zgodovinsko umetnino in ne le za inštrument kot tak. Prvo večjo rekonstrukcijo so crngrobske orgle doživele leta 1984, ko jih je s sodelavci prenovil orglarski mojster in konzervator Hubertus von Kerssenbrock iz Münchna.

Zadnjo (2019/20) obnovo orgel v Crngrobu sta prevzela Orglarstvo Močnik (Tomaž Močnik, Cerklje na Gorenjskem) in Restavratorstvo Legan (Miha Legan, Žužemberk). Od avgusta 2019 do maja 2020 so mojstri opravili temeljiti poseg, ki pa je ohranil ves zunanji blišč in notranjo vsebino orgelskih piščali. Prvič smo obnovljene orgle slišali na blagoslovu tega 277 let starega glasbila v Crngrobu z organistoma Andrejem Missonom in zborovodjem Gregorjem Vojetom. Oba tudi organista med Staro Loko in Crngrobom sta bila tista, ki sta v nedeljo, 28. junija, opravila to dejanje ob blagoslovu nadškofa Stanislava Zoreta. Za to so bili zaslužni tudi člani odbora, ki jih je vodil najbolj zaslužen za celotni projekt, Gregor Voje. Ob priliki inavguracije obnovljenega inštrumenta je izšla posebna besedno-slikovna knjižica, ki orgle in njihov pedigre predstavi v celoti. Bogati muziki sledi torej bogata dokumentacija. Najvažnejša besedila v knjižici se tako ali drugače dotikajo orgel. G. Voje piše o obnovitvenem projektu (od ideje do izvedbe), zdajšnji prenovitelj, orglavec T. Močnik, o sami obnovi orgel, M. Legan pa dodaja besede o konservatorsko restavratorskih delih na orgelski omari. Navedeni so tudi organisti iz župnije Sv. Jurija, kamor omenjena podružnica sodi: Jakob Habicht, Klemen Karlin, A. Misson, Jure Rihtaršič, G. Voje in dva prva, Ignacij Hladnik in Leopold Gostič (oče slovitega pevca-tenorista, ki se je rodil prav v Stari Loki pri Škofji Loki). Prav tako sta objavljeni verziji za to priložnost napisani Hvalnica kraljici Crngroba za mešani zbor a cappella ter enoglasno z orglami, delo pesnice Antonije Križaj Habjan in skladatelja Missona. Dodanih je še cel kup drugih avtorjev in naslovov, ki pa niso ne glasbeni ne orgelski. 

Dispozicija orgel v Crngrobu je ostala bolj ali manj nedotaknjena. Manual ima 8 registrov, pedal še dva, skupaj torej 10. Kot so pojasnili organizatorji, je obnova orgelskega inštrumenta stala ok. 50.000 evrov, nastalo pa je še nekaj drugih stroškov. Na zaključnem slavnostnem koncertu ob dokončanju obnove orgel 17. septembra sta na koru ob organistu in spremljevalcu Daliborju Miklavčiču (ta je s kora komentiral spored, ki je bil smiselno umeščen v Janečkov čas) nastopila violinista Matej Haas in Neža Klinar. Na sporedu so bili Mozart z orgelsko improvizacijo na vsakega od desetih registrov, J. Pachelbel s tremi orgelskimi Sonatami iz zbirke frančiškanskega samostana v Klanjcu na Hrvaškem, C. Erbach in J. S. Schoeter. Naš orgelski inštrument je tako spet zazvenel v vsem svojem baročnem plenu, sam koncert pa je opozoril, da ima starološki kor izjemne pevke in pevce.