23.10.2026
Društvo slovenskih skladateljev v sezoni 2026/27 napoveduje 41 krstnih izvedb
Koncertni atelje obeležuje 60 let delovanja, Noč slovenskih skladateljev pa 35. obletnico.

Društvo slovenskih skladateljev (DSS) je predstavilo koncertno sezono 2026/27, v kateri bo med oktobrom 2026 in majem 2027 v petih ciklih pripravilo dvanajst koncertnih dogodkov v Ljubljani, Novem mestu in Čilu. Na sporedu bo kar enainštirideset krstnih izvedb novih skladb slovenskih avtorjev. Posebno mesto v sezoni ima šestdesetletnica Koncertnega ateljeja, enega najpomembnejših prizorišč za krstne izvedbe slovenske glasbe. Na novinarski konferenci so spregovorili Dušan Bavdek, predsednik DSS, ter snovalci posameznih koncertnih ciklov: Aleksandra Naumovski Potisk, Alojz Ajdič, Matej Bonin, Nenad Firšt, Črt Sojar Voglar in Leon Firšt.
V prihajajoči sezoni ima osrednjo vlogo Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, najdlje delujoči koncertni cikel društva, ki bo čez natanko mesec dni praznoval šestdesetletnico delovanja. Prvi koncert Koncertnega ateljeja je bil izveden 21. novembra 1966 v dvorani Društva slovenskih skladateljev, nastopila pa sta Eva Novšak in Ljubo Rančigaj. Cikel je zasnoval Darijan Božič in od takrat je bilo v njegovem okviru krstno izvedenih izjemno veliko novih slovenskih skladb. Že v pretekli, jubilejni sezoni, ko je Društvo slovenskih skladateljev obeleževalo osemdesetletnico svojega delovanja, so v Koncertnem ateljeju uvedli nekaj novosti, ki jih letos še nadgrajujejo. Vsak koncert oblikujeta dva umetniška oblikovalca, uveljavljena skladatelja, ki poleg ene svoje skladbe izbereta tudi druga dela po lastni presoji. Na programe pogosto uvrstita skladbe tujih avtorjev in dela preminulih slovenskih skladateljev. Pomembna novost oziroma vrnitev k začetkom Koncertnega ateljeja je povezovanje glasbe z drugimi umetnostmi. Ob začetkih cikla so namreč koncerte pogosto spremljale slikarske ali kiparske razstave. Ob jubileju so se odločili to prakso obuditi. Letošnji koncerti bodo tako povezani z literaturo, plesom, slikarstvom, kiparstvom in keramiko.
Prvi koncert se je odvil 21. oktobra na dan novinarske konference. Zasnovan je bil kot srečanje različnih skladateljskih poetik, ki jih povezuje posebna zvočna kombinacija soprana, klarineta in klavirja. Posebnost večera je bilo povezovanje glasbe s filozofsko mislijo. Med skladbami so zazveneli odlomki iz Senekovih pisem prijatelju Luciliju, ki jih je interpretiral igralec Matej Puc. Ob 19. uri je potekal predkoncertni pogovor s skladatelji (tako bo pred vsemi ostalimi koncerti). Ta občinstvu omogoča neposreden vpogled v ustvarjalne zamisli in nastajanje novih del, s čimer se ohranja pomembno poslanstvo Koncertnega ateljeja: nova glasba ni zgolj predstavljena, ampak umeščena v širši kulturni in intelektualni prostor. Drugi koncert (11. november) bo v Mestnem muzeju Ljubljana. Umetniško sta ga zasnovala Pavel Mihelčič, ki je umrl pred izvedbo koncerta, in Alojz Ajdič, ki je pojasnil, da sta se z Mihelčičem že nekaj časa pogovarjala o tem, da bi bilo treba v Koncertnem ateljeju več prostora nameniti starejšim skladateljem. Cikel je namreč praviloma usmerjen predvsem v nova dela in sodobno ustvarjalnost. Mihelčič je predlagal, da bi sezono začeli s klavirskim večerom, posvečenim skladateljem starejše generacije, in tako je nastal program pretežno klavirskih skladb, ki ga dopolnjuje Ajdičeva skladba Občutja za trobento in klavir. Gre za skladbe, ki so jih pogosto izvajali priznani pianisti, nekatere pa so tehnično izjemno zahtevne. Koncert bo spremljala razstava akademske kiparke Alenke Vidrgar. Nato bomo 9. decembra prisluhnili koncertu v Klubu Cankarjevega doma. Umetniška oblikovalca sta Uroš Rojko in Matej Bonin. Program se bo vrtel okoli povezovanja glasbe z gibom in plesom. Sodelovala bo plesalka Ana Pandur. Namesto običajne predstavitve šestih posameznih skladb bo koncert potekal v enem neprekinjenem dramaturškem loku, brez vmesnih aplavzov. Posamezna dela bodo povezana v celoto s pomočjo Boninove skladbe, ki bo vezivo med njimi. Skrivni mistiki je četrti koncert, ki bo v okviru Slovenskih glasbenih dnevov 3. aprila v Viteški dvorani Križank. Umetniška oblikovalca sta Nenad Firšt in Maksimiljan Strmčnik. Program bo posvečen skladateljem polpreteklega obdobja, katerih ustvarjalna zapuščina je pomembna, vendar premalo izvajana. V ospredju bosta Marijan Kozina in Uroš Krek. Ker bo leto 2027 zaznamovala 120. obletnica Kozinovega rojstva, bodo izvedli tudi stavek iz njegove sonate za violino in klavir. Po trenutno dostopnih podatkih skladba še ni bila izvedena, se pravi, da se nam obeta krstna predstavitev dela iz Kozinovega opusa, ki je v primerjavi z njegovimi simfoničnimi, opernimi in vokalnimi deli razmeroma slabo poznan. Na programu bo tudi skladba Uroša Kreka za klavir solo ter dela Dušana Bavdka in Lojzeta Lebiča (Atelje za violino in klavir). Zadnji koncert Koncertnega ateljeja v prihajajoči sezoni bo v sredo, 12. maja, v Klubu Cankarjevega doma. Umetniška oblikovalca sta Peter Šavli in Črt Sojar Voglar. Skladatelja sta se odločila, da program pripravita za kvartet flavt 4syrinx. Vsak od njiju bo predstavil eno svojo skladbo, na programu pa bo tudi Nocturno Primoža Ramovša, znano delo slovenskega repertoarja za to zasedbo, ter nova skladba Teje Komar, ki jo skladateljica pripravlja posebej za to priložnost. Ker kvartet sestavljajo slovenske in hrvaške glasbenice, bodo vključena še tri hrvaška dela: Papandopula, Tarbuka in Uhlika.
Naslednji koncertni cikel je Noč slovenskih skladateljev, ki poteka neprekinjeno od leta 1992. V prihodnjem letu bosta dva koncerta zaznamovala petintridesetletnico cikla. Nekoč je bil to maratonski dogodek, zdaj pa je razdeljen na dva koncerta in na vsakem bo predstavljenih trinajst novitet, skupaj torej šestindvajset novih skladb slovenskih skladateljev. Prvi koncert bo 4. aprila v Ljubljani; to bo tradicionalno sodelovanje s Festivalom Ljubljana in v okviru Slovenskih glasbenih dnevov. Drugi koncert bo konec maja ali v začetku junija v dvorani Glasbene šole v Novem mestu, rdeča nit pa bo Ludwig van Beethoven, saj bomo leta 2027 obeleževali dvestoletnico njegove smrti. Skladbe se bodo navezovale na njegovo ustvarjalnost, nekatere bodo morda vsebovale citate iz njegovih del ali drugačna namigovanja na njegov glasbeni izraz. Moto cikla je Ludwig in jaz.
Cikel Slovenski skladatelji mladim je namenjen približevanju sodobne slovenske glasbe mladim poslušalcem. Zaradi velikega zanimanja šol bo koncert letos izveden trikrat. Projekt nastaja v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije in Glasbeno mladino Slovenije. Aleksandra Naumovski Potisk je pojasnila, da sta bila v pretekli sezoni v Slovenski filharmoniji dva koncerta, medtem ko so letos v načrtu trije, ki so tudi že skoraj razprodani. Glasbeniki bodo predstavili dela Roka Goloba, Lojzeta Krajnčana ml., Urške Orešič Šantavec in Blaža Puciharja. Projekt mladim omogoča neposredno srečanje z novo slovensko simfonično glasbo in njenimi ustvarjalci, skladateljem pa daje priložnost, da nova dela predstavijo v izvedbi vrhunskega simfoničnega orkestra. Koncert bo moderiral Juš Milčinski, ki bo poskrbel za to, da bo vsebina podana s poučno noto in prilagojeno mlademu občinstvu. Program je povezan s šolskim učnim načrtom, strokovno predlogo pa pripravi Aleksandra Naumovski Potisk, ki analizira dela in moderatorju omogoča poglobljeno predstavitev skladb.
V prihajajoči sezoni bosta na sporedu dva dogodka iz cikla Pogovori s skladatelji – Cikel 1808, ki vzpostavlja dialog med slovensko in tujo glasbo. Program bo tokrat posvečen dvema slovenskima klasikoma 20. stoletja, sam cikel pa je bil zasnovan z željo po predstavitvi del, ki sodijo v repertoar godalnega kvarteta. Tej izvorni zasnovi je pozneje sledila še zamisel o nadgradnji s pogovori s skladatelji. V prihajajoči sezoni bo hišni kvartet izvedel dela za godalni kvartet Marijana Lipovška, Roberta Schumanna, Josepha Haydna in Marjana Kozine. O Kozinovem godalnem kvartetu obstajajo podatki o delni izvedbi na Dunaju, medtem ko nimamo podatkov o izvedbi v Sloveniji. Na programu bo tudi godalni kvartet Josepha Haydna, s katerim je ansambel pred leti začel svoje gostovanje v prostorih Društva slovenskih skladateljev.
V ciklu Mednarodni koncerti je predvideno sodelovanje slovenskega izvajalca z glasbenikom iz tujine, praviloma vsaki dve leti. Tokrat bosta sodelovala sopranistka Neža Vasle ter čilski violinist, skladatelj in dirigent Eduardo Browne Salinas, ki bo za to priložnost napisal novo skladbo. Novo delo bo prispeval tudi Iztok Kocen. Osrednja skladba koncerta bo Kafka Fragment Györgyja Kurtága, ki obsega približno štirideset kratkih, kontrastnih in slikovitih zapisov, nastalih na podlagi različnih Kafkovih dnevniških zapisov. Gre za obsežno, a obenem razgibano in mestoma duhovito glasbeno delo. Koncert bo 3. novembra v Ljubljani in 16. decembra v Čilu.
Predstavitev nove sezone v DDS se je sklenila s tremi napovedmi. Društvo slovenskih skladateljev pripravlja prenovo spletne strani, ki naj bi bila objavljena v približno enem mesecu oziroma do konca leta. Nova stran bo ponudila preglednejšo predstavitev delovanja društva in več informacij za uporabnike. Društvo že več let pripravlja obsežno knjigo o svoji zgodovini, ki jo piše Sonja Kralj; ta pričakuje, da bo delo zaključila v prihodnjem letu. Knjiga ne bo zgolj faktografski pregled delovanja društva od ustanovitve decembra 1945, temveč bo osvetlila širše družbeno in politično okolje ter vpliv društva na kulturno politiko. Do leta 1991 bo upoštevan tudi jugoslovanski okvir, pozneje pa slovenski kulturni prostor. V prihodnji sezoni bo poleg tega na sporedu festival FONS, naslednik festivala Unikum, in sicer s temo Presajeni izviri. Beseda fons je latinski izraz za izvir, naslov pa se navezuje na umetnike kot izvire umetniških del. Festival bo obsegal štiri koncerte, dva v sodelovanju s Slovensko filharmonijo, zborom in orkestrom ter dva komorna koncerta, poleg tega pa še instalacijo. Podrobnosti bodo predstavljene pozneje







