02.06.2026
Festival Radovljica 2026
Festival Radovljica je v prostorih Občine Radovljica predstavil program letošnje edicije festivala.

V prostorih Občine Radovljica so predstavili letošnji program Festivala Radovljica. Pred novinarje so stopili župan Ciril Globočnik, predsednik Društva ljubiteljev stare glasbe Domen Vurnik in umetniški vodja festivala Domen Marinčič. Župan je uvodoma izpostavil pomembnost in prepoznavnost festivala ter zahtevnost programa, ki vsako leto privabi številne obiskovalce. Vse to je rezultat trdega dela predanih ustvarjalcev, med katere sodi tudi nekdanja predsednica društva in častna občanka Marija Kolar, ki je še vedno dejavno vpeta v organizacijo festivala. Domen Vurnik se je za dolgoletno podporo zahvalil županu ter Domnu Marinčiču, saj je letošnja sezona že njegova dvajseta v vlogi snovalca festivalskih programov.
Festival se bo začel 8. avgusta v baročni dvorani Graščine Radovljica, nato pa se bo do 25. avgusta zvrstilo deset koncertov, vsi ob 20. uri. Prizorišča ostajajo ustaljena: že omenjena graščinska baročna dvorana pa cerkev sv. Petra v Radovljici in cerkev Marijinega oznanjenja v Velesovem, ki je že del občine Cerklje na Gorenjskem. Obiskovalcem so na voljo različne cenovne ugodnosti in abonmaji (podrobnosti so objavljene na spletni strani festivala). Posebno privlačna je možnost brezplačnega avtobusnega prevoza za obiskovalce iz osrednjeslovenske regije. Avtobus bo, kot je že utečeno, iz Ljubljane odpeljal ob pol sedmih zvečer in se po koncertu vrnil na izhodišče. Za koncert v Velesovem bo organiziran poseben avtobusni prevoz z glavne avtobusne postaje v Radovljici.
Med podporniki festivala je v prvi vrsti Občina Radovljica z županom Globočnikom in njegovo ekipo, ki projektu že vrsto let namenjata veliko podpore ter omogočata njegov obstoj in razvoj. Tudi Ministrstvo za kulturo je festival na štiriletnem razpisu ocenilo zelo visoko in mu povečalo finančno podporo. Pomemben partner ostaja Glasbena šola Radovljica pod vodstvom ravnatelja Žana Legata, ki v času festivala omogoča delovanje festivalske pisarne in gostujočim umetnikom zagotavlja prostore za pripravo in vaje. Festival ustvarja široko mrežo sodelavcev na lokalni in regionalni ravni ter presega okvire organizatorjev, glasbenikov in obiskovalcev in postaja del širšega lokalnega življenja in vsakdanjika skupnosti v Radovljici ter širše po Sloveniji. Medijski partner festivala ostaja RTV Slovenija. Uspešno sodelovanje se nadaljuje tudi z župnijama Radovljica in Velesovo, ki omogočata izvedbo sakralnih koncertov v avtentičnem ambientu. Novo sodelovanje so organizatorji vzpostavili s Hišo Linhart, ki v Radovljici razvija vrhunsko kulinarično ponudbo; skupaj so pripravili posebne pakete, ki vključujejo bivanje v Hiši Linhart, predkoncertni večer in vstopnico za izbrane festivalske koncerte.
Otvoritev festivalskega dogajanja z dvigom festivalske zastave bo v nedeljo, 2. avgusta, v okviru dneva srednjeveških tržnic starih slovenskih obrti, ki jo organizira Turistično društvo Radovljica. Domen Marinčič je predstavil koncertni program, ki letos sega od časa Riharda Levjesrčnega (12. stoletje) do Roberta Schumanna (19. stoletje). Kar šest koncertov bo posvečenih baročni glasbi z zelo raznolikimi programi. Posebnost festivala je spodbujanje nastanka novih programov, pripravljenih posebej za festival, zato so mnogi koncerti edinstveni in bi brez njega sploh ne nastali. Letos bo takšnih programov pet: oratorij o Mariji Magdaleni, koncert mladega slovenskega flavtista Erazma Žganjarja, koncert v Velesovem z glasbo Claudia Merula, čigar dela so nekoč hranili v arhivu ljubljanske stolnice, Bachove sonate za flavto in čembalo, ki nadaljujejo festivalski cikel izvajanja Bachove glasbe, ter zaključni koncert s Schumannovo in Brahmsovo glasbo, na katerem bo nastopila slovenska violončelistka Nika Somborac, ki živi v Berlinu in se posveča tudi zgodovinskim glasbilom.
Na koncertih bo nastopilo skoraj 50 umetnikov iz 19 držav, med drugim iz Bosne in Hercegovine, Češke, Bolgarije, Portugalske, Hrvaške, Srbije, Romunije, Poljske, Mehike, Kolumbije, Avstralije in Izraela. Na štirih od desetih koncertov bodo sodelovali tudi slovenski glasbeniki. Skoraj polovico festivalskega baročnega orkestra, ki je bil ustanovljen pred petimi leti za izvedbe oratorijev, sestavljajo slovenski godalci. Pri izvedbah Oratorija o Mariji Magdaleni in programa Rihard Levjesrčni bodo obiskovalcem na voljo nadnapisi. Na dveh koncertih bo v ospredju slovenska glasbena dediščina, in sicer bo prvi od teh koncert Erazma Žganjarja, na katerem bo zazvenela glasba iz slovenskih virov oziroma glasba, povezana s slovenskim prostorom in posvečena ljubljanskemu nadškofu v začetku 18. stoletja, drugi pa koncert z Merulovo glasbo, ki nadaljuje cikel predstavitev glasbe, povezane z nekdanjim ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Ta je dal v svojem času popisati stolni arhiv, v katerem se je ohranila tudi Merulova zbirka. Na koncertu Erazma Žganjarja bo na sporedu italijanska glasba 17. in 18. stoletja, tako ali drugače povezana s Slovenijo, spremljevalni sestav pa je oblikovala violinistka Neža Klinar. Na koncertu Merulove glasbe v Velesovem bodo prišle do izraza orgle Tomaža Močnika, ki letos praznujejo dvajsetletnico. Poleg organista Nikole Procaccinija bodo nastopili slovenski pevci Blaž Strmole, Gašper Banovec, Matjaž Strmole in Ambrož Rener; trije med njimi še danes delujejo v vokalnem ansamblu Ingenium.
V sklopu festivala bo potekal tudi petdnevni mojstrski tečaj za kljunasto flavto, ki ga bo vodila Mateja Bajt, domačinka in pedagoginja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Zaključni koncert udeležencev mojstrskega tečaja bo v torek, 18. avgusta, ob 17. uri v graščinski baročni dvorani.
Več informacij je na voljo na spletni strani festivala.







