Godbena rokodelstva letošnje Druge godbe

Festival Druga godba, ki je v svoji bogati zgodovini nenehno spreminjal koncept in pokrival široko paleto godb, ki jih sam izraz »druga godba« povzema prav skozi njihovo raznolikost, vstopa v peto dekado. Po lanskoletni obletniški ediciji, s katero je festival obeležil rekorden obisk in se medijsko tudi v mednarodnem okolju še izraziteje utrdil ter obenem v produkciji RTV Slovenija ponudil dokumentarec Uglašeno sobivanje avtorice Maje Pavlin, bi najbrž pričakovali, da bo letos plovba mirna. A po besedah dolgoletnega vodje festivala Bogdana Benigarja na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu, je tudi Druga godba soočena z nenehno nepredvidljivostjo slovenske glasbene in prireditvene krajine, sistemih sponzorstva in sofinanciranja ter participacije v evropskih projektih ter koprodukcij z raznolikimi partnerji. Predvsem pa se sooča z zaostrenimi razmerami na mednarodnem trgu, ki se globalno sooča s postkoronskimi učinki naraslih stroškov ter agresivno inflacijo festivalskih promocij in ekskluziv ter trenutnih hypeov v skrajni ekonomiji pozornosti. Zapišimo direktno in še enkrat več- Druga godba že davno ni specializiran glasbeni festival glasbenih tradicij sveta, temveč je polnokrvni glasbeni festival na svetovnem nivoju.  Festival, ki programsko zasnovo tolmači zgolj skozi godbene tradicije sveta in etnično glasbo je preozek, Druga Godba ponuja okno v svet izven dominatnih zahodnih modelov. V njenem programu so godbene tradicije že pregnetene, spremenjene in vpete v glasbeno produkcijo in mehanizme glasbene industrije zahodnega sveta. Oziroma še več, festival nam ponuja aktiven prisluh in vpogled v spreminjanje te krajine, vpogled v scene, ki same narekujejo lastne pogoje in snujejo lastne centre in distribucijske modele. V tem je bila in je še vedno Druga godba programsko eden bolj drznih festivalov pri nas, še bolj pa, če ga motrimo ožje skozi prizmo mednarodnih festivalov iz polja »godb sveta, globalnih godb« in kar je še teh problematičnih nazivov. Drznimo si zapisati, da bi jim bil lahko vzorčni model. Tako je tudi z letošnjim programom, ki se bo na različnih lokacijah odvijal med 29. in 31. majem. Ponovno ga sestavljajo koncerti, glasbene delavnice, pogovori in predavanja ter letos tudi koncert za otroke. Če se je v zadnjih letih festival formiral kot dinamičen festival, ki nas je peljal po različnih ljubljanskih in občasno tudi drugih koncertnih prizoriščih in s tem dobil še izrazitejšo urbano noto, se letos trije glavni programski segmenti osrediščajo v CUK Kino Šiška, obenem pa se bodo posamezni dogodki odvijali v Cankarjevem domu, na Vodnikovi domačiji in v Klubu Gromka na Metelkovi. Program je ponovno drzen, svež, transžanrski in tak, da ponuja tako žur kot drzna glasbena popotovanja, skozi katere lahko premišljujemo glasbeno krajino na novo, skozi nove relacije in sveže pristope. 

Uvodni koncert v Cankarjevem domu (29. 5.) je plod sodelovanja Druge godbe s španskim Inštitutom Ramon Llull, nastopil pa bo španski elektroakustičen večžanrski dvojec Los Sara Fóntan. Osrednji koncert 29. maja v Kinu Šiška bo skoraj indie rockovski, s povratkom nizozemsko-turške zasede Altin Gün, ki se na naše odre vračajo z rahlo spremenjeno postavo in novo dozo spajanja različnih godb z anatolskim in turškim psihedeličnim rockom ter ljudsko glasbo. Ob njih bodo godli domači up alternativnega rocka Moving As A Giant ter indijsko-poljski projekt Saagara, v katerem znani poljski pihalec Waclav Zimpel ob indijskih glasbenikih raziskuje rimično tradicijo karnatskih tolkal in jo vpenja v omamna zvočna potovanja. Najbolj odmevna zasedba sobotnega programa (30.5.) v Kinu Šiška je malijska zasedba Songhoy Blues, mednarodno odmevni nadaljevalci puščavskega bluesa, ki so z novo ploščo naredili svojstven akustični obrat. Pred tem na Vodnikovi domačiji sledi koncert poljske neofolk zasedbe Sutari, ki se ji bosta v ekskluzivnem sodelovanju pridružila še Ana Kravanja in Samo Kutin iz zasedbe Širom. S tem koncertom festival aktivno tke niti mednarodnih ustvarjalnih sodelovanj, s katerimi se lahko podirajo meje in gradijo trajna sodelovanja in projekti med ustvarjalci samimi, festival pa kot produkcijsko telo to omogoča in vzpodbuja. V Klubu Gromka pa bo koncertiral imeniten duo Ibelisse Guardia Ferragutti & Franka Rosalyja Mestizx v razširjeni zasedbi. Dvojec je lani pri znani sodobno jazzovski založbi International Anthem ponudil eno bolj vznemirljivih in kritiško hvaljenih členjenj sodobnega jazza in improvizacije z številnimi rimičnimi tradicijami, folkom, elektroniko in še čim. Zaključni dan Druge godbe (31.5.) bosta v Cankarjevem domu otvorila znana norveška pevka, povratnica na festival, Mari Kvien Brunvoll in strunar Stein Urheim ob  triu Moskus, skupaj pa pletejo niti skandinavskega folka, ambientalne glasbe in improvizacije. V vode neofolka z odmevi poezije in ljudske glasbe nas bo na Vodnikovi domačiji ponesla Nika Prusnik skupaj z brati Poljanec, ki bodo na dan koncerta povili in v živo predstavili težko pričakovan prvenec pri ZKP RTV Slovenija, koncert pa obeležuje tudi letošnje tesno sodelovanje med Radiem Slovenija (Prvi) in festivalom. Zaključek bo v Kinu Šiška pripadel izjemni pevki in obenem aktivistki in borki za ohranjanje kulturne in nacionalne idenitete Sahri Halgan iz Somalilanda, tokrat ob podpori francoskih glasbenikov, ki jo ponesejo v gibek, ritmičen rokerski okvir.

Festival ponuja tudi bogat spremljevalni program, v katerem bodo različni nastopajoči skozi pogovore nagovorili teme o ustvarjanju v diaspori in o položaju žensk v sodobni glasbeni industriji. Obenem bosta potekali delavnici petja s Sutari in karnatskega bobnanja s Saagara,  pa mojstrski tečaj o navigiranju karier ustvarjalcev in agentov v glasbeni industriji s Piotrom Pucylom ter koncert za otroke in mladino z Jimmy Barka Experience.

Letošnjo vizualno podobo festivala avtorice Kaje Kisilak (Zlata nagrada na letošnjem SOF-u) izpričuje trak, vezenina in hkrati magnetofonski trak, v relaciji preteklosti in prihodnosti, rokodelstva in obrtništva ter sodobne tehnologije, skozi katero so se vzpostavljali temeljni popularne kulture in glasbe. Gre za sledi, zapis. Glede na kakovost programa letošnje Druge godbe se ji zapišite tudi sami in se prepustite sledem raznoterih godb.

Več o programu festivala TUKAJ.