05.11.2020

Butični kulturno - turistični projekt Ptich, ki promovira tako Tartinija in Avsenike kot tudi Laibach in Senidah

Protiepidemijski ukrepi so ogrozili celotno glasbeno industrijo, tudi sodobni kulturni turizem, utemeljen tako na dediščini in tradiciji kot na aktualni sociološki in kulturološki znanosti. Tudi v Zavodu Urbana Vrana, ki si prizadeva promovirati oba procesa, čakajo na boljše čase.

SIGIC

Urbana vrana: Zgodbe Slovenije - Murska Sobota
Foto: Urbana Vrana / Ptich

Ptich je kulturno-turistični projekt zavoda Urbana Vrana, ki temelji na izvedbi izjemno zanimivih butičnih glasbenih izletov in tematskih ogledov za majhne skupine. Po eni strani se priklanja antični, srednjeveški, avstro-ogrski in socialistični zgodovini Slovenije, po drugi strani pa se osredotoča na današnje družbene in kulturne značilnosti mlade države. Na njihovih izletih in ogledih gostje poleg klasičnih znamenitosti spoznajo tudi različne alternativne prostore ter številne glasbene zvrsti, subkulture, alternativne življenjske stile, grafitarsko in ulično umetnost, feminizem, urbano vrtnarjenje, kulinarične tradicije, slovenska vina, kraft piva itd. Člani in članice ekipe Ptich se počutijo doma v odprti Sloveniji, ki podpira tako zgodovinsko kot sodobno ustvarjalnost in sodobni kulturni turizem, utemeljen tako na dediščini in tradiciji kot na aktualni sociološki in kulturološki znanosti.

O z akademsko vnemo raziskovanih družbenih vidikov lokalnih skupnosti ter njihovih kreativnih fenomenih promoviranih z butičnimi urbanimi sprehodi, kolesarskimi turami in glasbenimi izleti, smo spregovorili z ljubiteljem glasbe dr. Gregorjem Bulcem, ki je študiral komunikologijo v Ljubljani in človekove pravice v Londonu. Zaljubljen je v naše glavno mesto, čeprav je odraščal na Cankarjevi Vrhniki. Poleg zavoda Urbana Vrana je ustanovil tudi gledališko skupino, mladinski kulturni klub in društvo ljubiteljev besede “itak”. Do zdaj je že delal kot univerzitetni predavatelj, raziskovalec, novinar, kulturni manager, organizator koncertov, marketingar in prodajalec sira na ekološki tržnici.

Kako ste prišli na idejo o butičnih glasbenih izletih?

Do ideje je prišlo postopoma v okviru dejavnosti našega zavoda Urbana Vrana, ki se je do lanskega leta ukvarjal s kulturnim turizmom zlasti v Ljubljani, z glasbenimi izleti pa je dejavnost razširil na vso Slovenijo. Kar danes poznamo kot kulturno-turistično blagovno znamko Ptich: glasbeni izleti & urbane ture, je nastalo na podlagi premišljevanja o dveh ključnih tematikah. Prvič, o vlogi glasbenega novinarstva in glasbene dediščine v času socialnih omrežij in Googla, ter, drugič, razmisleka o odnosu med trajnostnim butičnim turizmom in instantnim množičnim turizmom v Sloveniji. Ideja je bila, da bi ustvarili doživljajske izlete, ki bi omogočili zaposlovanje glasbenih strokovnjakov, za katere je zaradi globalizacijskih procesov vse manj zaposlitev v lokalnem okolju. Poleg tega pa smo hoteli povezati kraje, ki imajo bogato glasbeno dediščino, ter spodbuditi osveščeni kulturni turizem tudi v regijah, na katere ob omembi besede turizem ne pomislimo takoj. Seveda pa smo želeli tudi turistično priljubljene destinacije obravnavati bolj “glasbeno” in s tem podaljšati zanimanje gostov zanje tudi izven sezone. V zavodu Urbana Vrana smo tako v začetku leta 2019 uspeli zbrati ekipo vrhunskih strokovnjakov, Prijavili smo se na razpis Centra za kreativnost in Ministrstva za kulturo RS za spodbujanje kreativnih industrij in uspeli pridobiti zagonska sredstva, s pomočjo katerih smo Slovenijo glasbeno mapirali in ustvarili zanimiva (z)godbena doživetja. Pri čemer moram poudariti, da je bilo za realizacijo mnogo bolj kot denar zaslužno močno moštvo sodelavcev, v katerem najdemo turistično profesionalko, ekonomistko in, kar je najpomembnejše, glasbena strokovnjaka Katarino Juvančič in Igorja Bašina.

Kakšni so vtisi udeležencev?

Vtisi udeležencev so izjemni. Tudi sicer imajo naše ture najvišjo možno povprečno oceno 5.0 na portalu Tripadvisor, in so med vsemi dejavnostmi v Ljubljani na drugem mestu. Je pa seveda nastal velik problem zaradi epidemije, ki je preprečila prihod tujih gostov. Tako na prave odzive tujcev na naše glasbene izlete po Sloveniji še čakamo. V času epidemije Covid-19 smo ugotovili, da domači gosti niso več povsem brez skrbi, ali sesti v naš mini bus in prespati v prenočišču po našem izboru. Zato zdaj glasbene izlete tržimo povsem po vaši meri. Nanje se lahko, denimo, odpravite tudi s svojim avtom, če želite, mi pa poskrbimo za vse ostalo, še zlasti za glasbo seveda.

Kar se tiče glasbenih tur po Ljubljani, zaenkrat v slovenskih medijih in pri obiskovalcih najbolj odmeva pank tura Esada Babačića. Kmalu bodo na račun prišli tudi ljubitelji Ali Ena oz. Recylemana, ki bo vodil ljubljansko hip hop turo, katere premiero je preprečil drugi val epidemije. Navdušenci nad klasično glasbo pa so v letu 2020 že lahko močno hvalili izjemen sprehod po zgodovini slovenske klasike, ki ga pripravljamo v sodelovanju z muzikologinjo Veroniko Brvar, sopranistko Katjo Konvalinko in tolkalcem Tinetom Vučkom. In hvalili so tudi jo, kot lahko berete na portalu Tripadvisor.

Glasbene izlete ste razširili tudi izven prestolnice. Kateri so ti glasbeni fenomeni, ki ste jih zaznali izven Ljubljane?

Res težko je iz številnih fantastičnih lokalnih (z)godb našteti le nekatere. Če bi imel pištolo na glavi, bi rekel, da sem v kulinarično-glasbenem smislu sam pristranski v smer Prekmurja, dödolov in tamkajšnje “hrupne zarote”. Spet kdo drug pa se najbolj poistoveti z obalnimi rockerji in trtami, tretji pa s tolminsko alternativo in idrijskimi žlikrofi. Predvsem se mi zdi pomembno, da tako kot pri naših turah po Ljubljani tudi pri glasbenih izletih po Sloveniji vsebino baziramo na miksu kulturne dediščine, ki že obstaja, in kulturne produkcije, ki bi po našem mnenju za kulturno dediščino morala biti razglašena v prihodnosti. Zanima nas vse od Tartinija in Avsenika do Laibach in Senidah. Glasbeni, pripovedniški in gurmanski užitki so pomemben del lokalne kulture in na vsakem koncu Slovenije specifični. Ker ne gre za standardizirana, ampak gostu prilagojena doživetja, jih ne omejujemo žanrsko, geografsko ali tematsko, razen če obiskovalci tako žele. Trudimo se, da so doživetja interaktivna (delavnice, team building igre) in vrhunske kakovosti (koncerti, hrana, vino). Čeprav za začetek ponujamo štiri glasbene izlete, ki so vezani na slovenske pokrajine (Pomurje, Obala, Gorenjska, Posočje), radi kombiniramo različne regije in se ne branimo daljših večdnevnih dogodivščin.


Hvala, ker si si vzel čas in odgovoril na naša vprašanja. Bi za konec želel še kaj dodati, kar bi naše bralce utegnilo zanimati...

Res verjamem, da glasbena dediščina lahko živi le skozi naša dejanja. Tako nikoli ne moreš biti povsem prepričan, kdaj in kje se ohranja stara in rojeva nova glasbena dediščina. Zavod Urbana Vrana si prizadeva promovirati oba procesa. A usoda je hotela, da smo glasbene izlete po Sloveniji ustvarili ravno v obdobju, ko so protiepidemijski ukrepi močno prizadeli tako izletniško kot glasbeno dejavnost. Vsi upamo, da se bomo lahko postavili nazaj na noge, čeprav vemo, da bo za nekatere to mnogo težje kot za druge. Če kdaj, je pravi čas za solidarnost z nezvezdniškimi glasbeniki in glasbenimi delavci prav zdaj. Vemo, kaj bi država morala storiti zanje. Mi pa jim lahko povemo, da nam zanje ni vseeno, in kupimo kakšno njihovo ploščo ali vstopnico za stream. In prav nič paradoksalno ni, če rečem, da bomo tako najbolje ohranjali našo glasbeno dediščino.

Gregor Bulc