02.07.2019

Iz živalskega vrta Goga

Čeprav Parliament Attack nastopa kot punk rock bend, je že s prvencem pred tremi leti segel čez rudimentarne in ortodoksno punkovske planke z dokaj samoniklim pristopom. Na začetku izkazani potencial je prišel še bolj na plano na kompozicijsko pestrejši in bogatejši novi plošči.

Igor Bašin

Životinjsko carstvo

Parliament Attack

Životinjsko carstvo

samozaložba
2019

Na novomeški bend Parliament Attack sem prvič naletel leta 2012, ko se je prijavil na razpis Vala 202 Hočemo dobro glasbo! Čeprav se je s komadom Oprani možgani prebil v ožji izbor za kompilacijo Imamo dobro glasbo! Val012, smo ga bili člani žirije prisiljeni izključiti iz konkurence zaradi razpisnih pogojev – bend je komad namreč predhodno objavil na YouTubu. Takrat še gimnazijska skupina, je pritegnila pozornost z našpičenim in angažiranim punk rockom. Svojo družbenokritičnost je materializirala skozi aktivistične (re)akcije. Tistega poletja 2012 je svoj nastop na Kolektivcu, ki ga je organizirala Dijaška sekcija Društva novomeških študentov, najavljala s plakatom »Jebeš DJ-e!« oziroma »Klinc gleda DJ-e! Prid poslušat pravo muzko!«, pod sloganom pa je bil narisan obešen didžej nad gramofoni. Zaradi spornega plakata je organizator bend umaknil s programa in odvila se je novomeška plakatna afera, o kateri lahko več preberete na cuvar.si

Parliament Attack je neprizanesljivi opazovalec in zato sta njegov komentar in kritika toliko lucidnejša in ostrejša. Bend provocira, vendar se provokacije na oklepajo za vsako ceno, sproži jo, ko za to obstaja konkretni razlog in le tako lahko zabode v srž problema. V »pesmih o ničemer« je veliko povedano med vrsticami ter zavito v besedne igre in metafore.

Ta plakatni akt ni bil toliko usmerjen proti didžejem kot proti klubski politiki, ki je vedno bolj izrivala žive bende z lokalnih koncertnih podijev in klubskih odrov ter jih nadomeščala z didžeji, ki so pomenili nižje stroške, enostavnejšo organizacijo in večji dobiček na šanku. Pravzaprav je Parliament Attack prerokoval današnje stanje v Novem mestu, ko LokalPatriot ne obstaja več in ga je zamenjala pivnica, kamor se hodi pit in jest; ko je Sokolc izpraznjen, deložiran, zaprt in zagrajen; ko Novo mesto nima odra, na katerem bi lahko redno nastopali in se predstavljali bendi. Vsa kalvarija je napeljala Parliament Attack k novi (re)akciji: izid aktualnega drugega albuma Životinjsko carstvo je pospremil s spletno videoserijo, na pol igrano, na pol dokumentarno burlesko z naslovom Parliament Attack išče plac za špil v novem Novem mestu, ki nazorno razgali mrtvaško sago o modernem mestu Gogi.

Čeprav Parliament Attack nastopa kot punk rock bend, je že s prvencem Etični kodeks spoštovanja slovenske kulture, običajev in načina življenja pred tremi leti segel čez rudimentarne in ortodoksno punkovske planke z dokaj samoniklim pristopom. Na začetku izkazani potencial je z dozorevanjem benda prišel še bolj na plano v kompozicijsko pestrejši in bogatejši zmesi punk rocka z različnimi (ne samo) rockovskimi odvodi, s katerimi bend baranta z zvrhano mero navihanosti, sarkazma, naivnosti in teatraličnosti. Podobno kot premeteno obrača besede brez dlake na jeziku, se zagreto loteva tudi inštrumentalnega kolažiranja. Fantovski kvartet se je izvedbeno pošteno utrdil, na novi plošči je še samozavestnejši in tudi bolj prizemljen. V primerjavi z direktno akcijo na prvencu je plošča Životinjsko carstvo tekstno bolj domišljena, glasbeno zapletenejša, komadi so postali daljši ter strukturno pestrejši, a ostajajo izrazito poskočni in igrivi, neposredni in brezkompromisni. 

V punk rocku Parliament Attacka je ščepec arhaičnega odmeva izvornega domačega punka, ki v oguljeni in suhoparni produkciji zapapricira angažirano sporočilnost benda. In ko ima hudič mlade, jih ima pač veliko, in tako ne morem mimo še ene navezave na rock muziko s preloma iz sedemdesetih v osemdeseta leta: rock in opposition. Ni važno, ali se Parliament Attack tega zaveda ali ne, muzik/e se vsekakor loteva s podobno teatraličnostjo, zabavnostjo, pikrostjo in direktnostjo, ne da bi zašel v fuzijo, ki bi odgriznila špico njegovega napada. In tako kot je v punkovskem zanosu benda slišati Berlinski zid ali Lublanske pse, si pri ustvarjanju in igranju fantje jemljejo svobodo izražanja, kot sta to počeli zasedbi Srp in D'Pravda, kar daje njihovi izraznosti čar nepredvidljivosti in presenečenja, barvitost in diverziteto.

Tudi druga plošča je bila posneta v Novem mestu in dokončana v Trbovljah, le da je tokrat za snemanje in produkcijo poskrbel Aljaž Bastič. Ohranil je neposredni zvočni minimalizem benda, ki ni odvisen od prekomerne uporabe efektov in drugih modulatorjev zvoka, ampak gradi na ostrini inštrumentov oziroma na surovem zvoku benda. Kakršnakoli sofisticiranost bi odškrnila njegovo direktnost. Ob že obveznem tereminu sta na plošči dobili mesto še mandolina in violina, ki podčrtata naklon k bolj folkovski motiviki na albumu, vsekakor pa ju gre jemati tudi kot politično gesto, kot hudomušni odziv na vedno večjo naklonjenost akustičnim, unplugged koncertom, s katerimi se v novomeškem okolju polni vrzel odsotnosti prostora za elektrificirane koncerte. 

Parliament Attack je neprizanesljivi opazovalec in zato sta njegov komentar in kritika toliko lucidnejša in ostrejša. Bend provocira, vendar se provokacije na oklepajo za vsako ceno, sproži jo, ko za to obstaja konkretni razlog in le tako lahko zabode v srž problema. V »pesmih o ničemer« je veliko povedano med vrsticami ter zavito v besedne igre in metafore. Petje se rado sprevrže v govorjeno besedo in sporočilna pripoved pridobi na dramatičnosti, kar podpihuje teatralično napetost tako komadov kot celotnega albuma. 

V tem živžavu je še kar nekaj neizkoriščenega potenciala, ki kaže, da bend tako glasbeno kot idejno še zori, da je drzen in radoveden, je pa na prelomnici: bo zašel v glasbeno džunglo ali pa bo še krepkeje zagrabil bika za roge? Dokler bo v pristopu benda akcija na prvem mestu, se ni bati, da bi se izneveril svoji manifestativni ataki.