04.06.2018

Josipina Urbančič Turnograjska se vztrajno razkriva

V petek, 1. junija, se je v Preddvoru odvil mednarodni simpozij o prvi slovenski pesnici, pisateljici in skladateljici.

Tanja Benedik

Mira Delavec
Foto: Tanja Benedik

Kulturno društvo Josipine Turnograjske je ob 185-letnici Josipininega rojstva organiziralo mednarodni simpozij Josipina Urbančič Turnograjska včeraj, danes, jutri. Dogodek je nadaljevanje raziskovalnega dela ddr. Mire Delavec Touhami, ki je Josipini posvetila večino svojega raziskovalnega časa. Najprej je na to temo leta 2003 diplomirala na Filozofski fakulteti, leto kasneje je izdala znanstveno monografijo Nedolžnost in sila: življenje in delo Josipine Urbančič Turnograjske, leta 2009 drugo znanstveno monografijo, Moč vesti (zbrana dela Josipine Turnograjske), in leta 2011 roman Šepet rdeče zofe (upodobitev ene najlepših ljubezenskih zgodb, kar jih imamo Slovenci v svoji zgodovini – gre za slovenskega Romea in Julijo), vmes pa je z delom Vloga Josipine Urbančič Turnograjske pri oblikovanju slovenske literature v 19. stoletju postala doktorica znanosti s področja literarnih ved. Od leta 2012 v sodelovanju z Občino Preddvor organizira natečaj za najboljše ljubezensko pismo med mladimi. Na ta način želi simbolično nadaljevati pisemsko tradicijo, ki sta jo začela Lovro Toman in Josipina Turnograjska.

Neizmerni entuziazem Mire Delavec Touhami je navdih za projekte, kot je pričujoči simpozij. K sodelovanju je pritegnila dr. Franca Križnarja, s katerim sta uredila zbornik razprav. Na simpoziju so priznani predavatelji razpravljali o raznolikih temah, ki so razkrile Josipinino življenje in delo ter okolje in čas, v katerem je ustvarjala. Gre za obdobje le nekaj let, saj je umrla zelo zgodaj, stara komaj 21 let. 

Prof. dr. Stane Granda je orisal socialno okolje Josipine Urbančič Turnograjske. Rodbina se je iz preproste obrtniške družine povzpela med lastnike gradov in kasneje celo do plemstva. Ddr. Mira Delavec Touhami je spregovorila o Josipininem ustvarjanju, ki ima velik poudarek na oblikovanju slovenske narodne identitete. Sredi 19. stoletja so bila njena dela del šolskega učnega programa, danes pa jih skorajda ne zasledimo. Dileme o Fanny Haussmann, ki naj bi bila prva slovenska pesnica, se je z argumenti lotil prof. ddr. Igor Grdina. Po njegovem mnenju ta teza ne drži. O pravljičarski plati Josipine je spregovorila prof. dr. Milena Mileva Blažič s primerjalno analizo Rožmanove Lenčice. Prof. Kasilda Bedenk se je sprehodila po sledeh manj kot enoletnega bivanja Josipine v Gradcu, kjer je ta tudi umrla, domnevno zaradi zapletov po porodu mrtvorojenega otroka.

Josipinina glasbena ustvarjalnost je nastajala iz notranje potrebe in želje, da bi umetniško krasila družabne dogodke grajskih salonov. Za seboj ni imela resnega glasbenega šolanja, vendar je kljub temu zapustila nekaj skladb. Nedvomno je bila prva ženska v slovenskem kulturnem prostoru, ki je bila pianistka in skladateljica. Kot je povedal dr. Franc Križnar, je segla ob bok marsikateremu moškemu skladatelju tistega časa. 

Asist. dr. Tjaša Ribizel je skladbe konkretneje analizirala in prve skladbe opisala kot klasicistične, druge pa že izkazujejo duh romantike. O baletnih in plesnih predstavah tistega časa je spregovoril dr. Henrik Neubauer, dr. Bojan Knific pa o oblačilni kulturi, o kateri precej izvemo iz Josipininih slik in fotografije. Za zaključek nam je Miha Markelj predstavil možnosti vključevanja kulturne dediščine Josipine Turnograjske v turistično-tržni splet Preddvora.

Zagotovo v arhivih in gradivih o Josipini obstaja še marsikaj zanimivega, česar tokratni predavatelji niso obdelali. Zato nestrpno pričakujemo nadaljevanje raziskav, katerih rezultate si lahko obetamo v prihodnosti. Tokratne obširne referate najdete v zborniku, ki ga lahko naročite preko Društva Josipine Turnograjske (info@kdjt.si) ali pa na sedežu Zavoda za turizem Preddvor.

Pozno popoldne je bilo posvečeno glasbi. Nastopili so Vokalna skupina Kokr'čan (zapeli so Josipinino Zdravlico ter dve skladbi Gustava Ipavca), sopranistka Martina Burger s pianistko Aleksandro Naumovski Potisk (s tremi Josipininimi skladbami) ter Ženski pevski zbor Josipine Turnograjske, ki deluje v tamkajšnjem društvu upokojencev. Vmes sta Mira Delavec Touhami in Pavle Ravnohrib prebirala ljubezenska pisma, ki sta si jih izmenjala Josipina in Lovro Toman.