06.10.2016

Ko zapoje morbida ...

Dreamsphere sestavljajo najmlajši člani znanih domačih zasedb Condemnatio Christi ter Noctiferia, na plošči pa gre za spoj dveh produktivnih pristopov glasbenega kreiranja – klasičnega in bolj popularnega.

Robert Šercer

The Darkest Experience

Dreamsphere

The Darkest Experience

Holier Than Thou Records
2016

Domača kitarska scena je bogatejša za še en avtorski primerek. Kvartet Dreamsphere sestavljajo najmlajši člani znanih domačih zasedb Condemnatio Christi ter Noctiferia, za studijsko noviteto pa lahko rečemo, da gre za spoj dveh produktivnih pristopov glasbenega kreiranja – klasičnega in bolj popularnega. Studijski prvenec The Darkest Experience je izšel aprila pri britanski Holier Than Thou Records, zaenkrat pa še ne vemo, ali bo v sklopu mednarodne turneje ekskluzivno predstavljen tudi pri nas. Očitno bolj fokusirani na tujino, se predstavniki pop metala konec meseca namreč odpravljajo na turnejo Eastern Souls 2016 po Rusiji, Balkanu ter vzhodni Evropi.

Ob prvem poslušanju albuma najprej pade v ušesa vedno popularna »filmska« oziroma simfonična glasba kot podlaga, dodatek ali celo osnova znotraj žagajočih okvirov (Geisha, An Interview, The Punisher). Podana je digitalno in izvrstno dopolnjuje pretežno morbiden značaj – skorajda – domačega kvarteta. Velika pridobitev tako za Noctiferio kakor tudi za Dreamsphere namreč prihaja iz tujine, natančneje iz Makedonije. V obravnavani zasedbi je Dame Tomoski glavni kitarist – sicer opravlja vlogo klaviaturista, je pa izšolan komponist, kar je še dodaten plus za obe zasedbi. Z obveznim sintetiziranim melodiziranjem in z močnim smislom za dinamiko znotraj posameznih pesmi, petih in dretih v angleščini, bend gradi temačno atmosfero, ki pa ji na trenutke parira popovski vokalni izraz; včasih kar malce na silo, a to je že stvar okusa. Denis Mauko je še en vokalist s svojevrstno barvo glasu, kar ob igranju spremljevalne kitare s pridom uveljavlja. S Tomoskim sta podpisana pod avtorstvo albumskega aranžmaja. Basist Jan Kregar in bobnar Christian Škofljanec delujeta precej klasično, kar zadeva glasbeno zvrst, ne odkrivata torej tople vode tam, kjer ni treba. Omembe vreden je tudi »koncertni« basist Rok Straus, ki je medtem zamenjal »studijskega« Kregarja. Če bi morali orisati okvire glasbenih vplivov, bi rekli, da so to popularnejše zasedbe znotraj nažigaškega žanra, predvsem melodično skandinavska različica. Mestoma se četverec predstavlja tudi z bolj nežnim, mogoče že skoraj himovskim izrazjem. Sama zgradba desetih pesmi klasične minutaže niti ni enoplastna. Nekakšen gotski rock ali elektro metal torej, vsekakor pa trši inštrumentalni izraz z dekadentnim vokalnim romantiziranjem (My Plastic Desire, No Fear). Poslušalce bo bržkone pritegnila prav ta slogovna neobremenjenost, ki jo čutimo na več mestih studijskega albuma (We Are Titans, Life Signature ...). Glasbena novost torej na ta način pridobiva na končni kvaliteti glasbenega izdelka, »neobičajni« deli pa zasedbi dajejo avtentičnost, ki jo v tem žanru prevečkrat pogrešamo. Ljubitelji novejše, modernejše glasbene produkcije boste ob The Darkest Experience vsekakor prišli na svoj račun.

Močno družbenokritično noto v besedilih povzemajo sledeči verzi lirskega subjekta: »Their words are empty / your words are fear / spreading like an ocean among the volunteers« (Come Waste Your Life). Človeku kot posamezniku, postavljenemu nasproti moderni družbi, preostane le to, da se zanese sam nase, namesto da bi slepo verjel črednemu nagonu modernega prebivalstva, kot smo temu sicer pogosto priče. V časih, ko se identiteta človeka vse bolj (načrtno) zabrisuje, glasbeno ozračje pop metalcev iz Dreamsphere prinaša več kot le zgodbo, ki jo lahko kupimo na sto in en način. Ponuja »svet« z obratnim predznakom od tistega, ki ga ima robotizirani vsakdan, to vse bolj »zdravo« in nadvse »pozitivno«, a preprosto zlagano življenje. Slednjega glasbi na plošči nikakor ne moremo pripisati, in to je neprecenljivo. Posamezniku ponuja rešitev, čeravno ne zmeraj ugodne ... Posamezni deli v pesmih, največkrat inštrumentalni, pa lahko privedejo do tistega osvobajajočega občutka, ko se koncept pesmi kot glasbene enote avtorskega dela (albuma) enostavno porazgubi – ko se enostavno priklopiš na omenjeno atmosfero in uživaš ob poslušanju. Preverite sami v sklopu ortodogodka Kadilnica of Death konec novembra pred nadaljevanjem drugega dela turneje Eastern Souls 2016.