21.12.2019

Najpomembnejši je osebni stik

Ob 15-letnici delovanja založbe Moonlee Records smo se pogovarjali z Miranom Rusjanom, ustanoviteljem in vodjo založbe.

Dušan Mijanović

Miran Rusjan
Foto: Arhiv Mirana Rusjana

Pred zadnjimi izdihljaji iztekajočega se desetletja bo v počastitev 15. obletnice delovanja neodvisne slovenske založbe Moonlee Records, ki je v tem obdobju nanizala 49 izdaj glasbenih skupin s celotnega območja nekdanje skupne države ter postala zbirališče najzanimivejših kitarskih muzik Balkana in s tem svojevrstni dokument zgodovine regionalne glasbene scene začetka tega tisočletja (Repetitor, Bernays Propaganda, Borghesia, Debeli Precjednik, Seine, Nikki Louder, Damir Avdić ...), v Gala hali na Metelkovi potekal minifestival Moonleejada 2019. Ob jubileju bodo Mr. Moonleeju v čast zagodli trenutno najbolj vroči varovanci založbe Moonlee Records. V četrtek, 26. decembra, se bo na odru ljubljanske Gala hale prvič predstavila kultna Borghesia. Družbo ji bo delala zasanjano blagozvočna zagrebška skupina Žen. Za udaren in plesno punkersko naravnan epilog bo zadolžena dolgoletna makedonska sopotnica, skupina Bernays Propaganda s še vedno svežim albumom Vtora mladost, treta svetska vojna. Naslednji dan, v petek, se bo praznovanje preselilo v Novo Gorico. Za fešto GO Moonlee bodo na Mostovni poskrbeli screamo post-punk veterani Analena, brez katerih založba Moonlee Records verjetno ne bi obstajala, ter že omenjena ženska trojka Žen in Bernays Propaganda.

Miran Rusjan je ustanovitelj in vodja založbe Moonlee Records ter booking agent za večino bendov, s katerimi založba sodeluje. Je organizator koncertov in glasbenik. Od leta 2015 vodi konferenčni program festivala MENT Ljubljana. Sodeluje tudi v upravnem odboru Regionalnega združenja neodvisnih založb z Balkana – RUNDA. Miran se je preizkušal v različnih vlogah glasbene industrije, kar mu omogoča boljše razumevanje vseh sodelujočih. 

Začel si na novogoriški glasbeni sceni. Kako se spominjaš začetnega hardcore obdobja? Si se že takrat ukvarjal z založništvom?

Sredi devetdesetih letih sem ustanovil manjšo založbo Choose Life Records, ki je izdajala hardcore bende z goriškega in ajdovskega konca, kot so Man in the Shadow, Entreat., Low Punch in druge. To je bila moja prva glasbena ljubezen, prvi koraki v založništvu ter dobra šola za kasneje. Zanimivo je, da so tudi nekateri kontakti iz tistega obdobja še vedno aktualni. Takrat smo v Ajdovščini ter kasneje v Novi Gorici organizirali veliko koncertov skupin, ki so prihajale iz Amerike in Evrope. Zanimivo je, da smo bili takrat bolj usmerjeni na Zahod, z Moonlee pa smo se obrnili bolj na območje bivše Jugoslavije. In nenazadnje, tudi zaradi teh izkušenj in kontaktov, ki smo jih nabrali v hardcore obdobju, smo se kasneje opogumili, da smo s skupino Analena ustanovili založbo Moonlee Records.

Oblikovala te je zagrebška glasbena scena, nekaj časa si živel v Zagrebu. Kaj te je zaneslo tja?

Leta 2002 sem se kot kitarist priključil zagrebškemu bendu Analena. Istega leta sem diplomiral in se za dve leti preselil v Zagreb. V tistem trenutku sem preprosto imel več razlogov, da živim v Zagrebu kot v Ljubljani. Analena je screamo post-punk bend, ki je bil na začetku tisočletja znotraj te nišno žanrske scene med vodilnimi v Evropi, tako da smo igrali po festivalih in klubih cele Evrope. Takrat smo bili v zagonu, to nam je bila glavna prioriteta. Kasneje smo iz različnih razlogov postopoma postali skupina, ki ima koncerte samo še občasno. Je pa s skupino Analena povezan tudi nastanek Moonlee Records.

Kdo je Mr. Moonlee?

Simpatična limona, ki ima zelo dober okus za glasbo ter nekaj znanja borilnih veščin (smeh). Z Analeno smo se leta 2004 odločili, da bomo svojo novo ploščo izdali sami. Prijatelji iz skupine Lunar so imeli podoben problem, saj so imeli posneto ploščo, ki bi jo bilo treba izdati. Padla je ideja, da skupaj ustanovimo založbo, ki bo seveda rabila ime. Ob nekem druženju in mogoče kakšnem pivu preveč je padel predlog, ki združuje limono in karate (lee-moon). Za tem omizjem se je zelo hitro rodila tudi prepoznavna ikona limone v kimonu. Mogoče ni najbolj premišljeno ime za založbo, toda če vtipkaš ime v Google, boš zagotovo takoj našel našo založbo.

Po vrnitvi iz Zagreba si sčasoma našel redno zaposlitev, ki si jo v postkriznem času zapustil in se popolnoma posvetil glasbenemu poslu. Od kod pogum in vizija?

Iz Zagreba sem se vrnil leta 2004, tako da sem prvo izdajo založbe dočakal že v Ljubljani. Moonlee Records na začetku ni bila profesionalna založba, ampak naša obstranska dejavnost oz. strasten hobi. Dejansko nismo nikoli pričakovali, da se bo razvila v tako obsežno zgodbo. Enostavno smo izdajali plošče odličnih novih skupin, ki so se pojavljale in za katere smo bili prepričani, da si zaslužijo podporo. Ustanovitelji založbe smo imeli redne službe, kar nam je omogočalo, da smo vlagali denar v tega požrešnega Mr. Moonleeja. Postopoma sem od ustanoviteljev ostal aktiven pri založbi sam. Leta 2012 sem se precej zasitil z redno službo (področje varovanja okolja), kjer so bile okoliščine vedno slabše. Po drugi strani se je Moonlee zgodba lepo razvijala, tako da mi je bilo jasno, da če ostanemo v okviru hobi programa, ne bo moč rasti dalje. Postopoma je dozorela odločitev, da se vržem v to na polno. Takšno službo bom lahko imel tudi pri petdesetih, za rokenrol pa je bil to verjetno skrajni čas.

Založba Moonlee Records je prepoznavna in prisotna po celi regiji in širše. Delaš vse sam ali imaš pomočnike?

Na začetku je vse delovalo kot ideja. Moonlee je odprta forma, eni so prihajali, drugi so odhajali. Od začetne ekipe sem ostal samo še jaz, ki se v zadnjih letih Moonleeju posvečam full-time. Sicer sem samozaposlen v kulturi, poleg založništva in bookinga sodelujem s showcase festivalom MENT Ljubljana, delam tudi na festivalih v Tolminu. Pri Moonleeju imam super mlajšega pomočnika, Jašo Bužinela. Ključno se mi zdi, da pride do prenosa znanja in veščin na mlajše generacije, da dobijo priložnost in pričnejo soustvarjati glasbeno dogajanje. Všeč mi je, da smo lahko tudi platforma, ki vzgaja nove kadre. Tesno sodelujemo tudi z oblikovalci iz studia Radnja.

Imate podporo države in mesta?

Približno sočasno z odločitvijo za profesionalno ukvarjanje z založbo smo začeli prejemati subvencije na ravni države in mesta. Takrat smo dobili v uporabo pisarno s strani Mestne občine Ljubljana, kjer imamo štab. Zadnja leta smo imeli programsko podporo Mestne občine Ljubljana, medtem ko je pri Ministrstvu za kulturo bolj stihijsko, odvisno od letine in projekta. Poudaril pa bi, da že od samega začetka Moonlee Records noče biti odvisna od javnih financ in subvencij. Super je, če dobimo dodatno finančno podporo, ampak tudi brez moramo znati preživeti. Povedano drugače: če želimo izdati ploščo odličnemu bendu, jo bomo pač izdali, nikakor ne želim, da bi bilo to odvisno od subvencije oz. da bi o tem odločila neka komisija, uradnik ali birokrat. 

Osredotočeni ste na nekdanji jugoslovanski prostor. Se imate namen razširiti?

Kot založba nismo žanrsko omejeni, smo pa striktni glede tega, da naši varovanci prihajajo samo s področja bivše Jugoslavije. V Evropi je mnogo podobnih založb, ki lahko izdajajo bende iz zahodnih držav, medtem ko je na območju bivše Jugoslavije očitno pomankanje tovrstnih založb. Zato se mi zdi prav, da smo platforma, ki pomaga bendom iz tega bazena.

Kako pride do sodelovanja med skupino in založbo?

Ponavadi zelo enostavno. Opazimo kak bend, ga spremljamo, obvezno ga hočem videti na odru, kjer lahko najbolje ocenim, kakšen je njegov potencial. Tako ne preseneča, da največ sodelujemo ravno s skupinami, ki veliko igrajo v živo. Sledi pogovor, in če smo na podobni frekvenci, se ponavadi hitro dogovorimo za sodelovanje.

Zadnjih nekaj let se bolj pospešeno ukvarjate tudi z bookingom. Kako poteka organiziranje turnej in koncertov? Skupine pošiljate tudi izven balkanskega prostora, ki ga najbolj poznaš.

Tudi to sovpada s točko preloma, ko sem se v celoti posvetil Moonlee zgodbi. Takrat smo se pričeli resneje dogovarjati za koncerte za naše skupine. Povezano je tudi z beograjsko skupino Repetitor, s katero so se nam dodatno odprla vrata v koncertni prostor. Odločitev za ukvarjanje z bookingom je bila po svoje logična: prodaja plošč v trgovinah ali na spletu je drastično padala, hkrati pa se na koncertih še vedno dobro prodajajo. Koncerti so najboljša prodajalna naših plošč. Sčasoma smo ustvarili mrežo klubov, promotorjev in agentov, ki nam pomagajo. Vse to smo nadgrajevali in zdaj imamo veliko bazo kontaktov po celi Evropi. Veliko mi je pomagalo tudi, da sem se sam udeleževal turnej z bendi in sem osebno spoznaval organizatorje in klube. Ravno ta osebni stik je najpomembnejši. Kontakt lahko najde vsak, vsak lahko pošlje nešteto mailov, toda večina bo ostala neodgovorjenih. Če pa si nekoga že spoznal, boš mogoče že zaradi spoštovanja dobil odgovor, sploh če je bil koncert dober in si se poštekal. V tem primeru se boš za naslednji koncert zagotovo lažje dogovoril. Pri tem je pomagalo tudi to, da smo z Analeno obredli celotno Evropo, in nekateri kontakti iz tistega časa so še vedno uporabni.

Pred časom si imel na SIGIC-u predavanje, na katerem si med drugim govoril o primernem času za to, da se skupina poda na turnejo v tujino. Kdaj je pravi čas?

Predpogoj je, da ima bend že nekaj koncertne kilometrine in se je na domačih odrih že dodobra preizkusil in potrdil. Ter ko hkrati zazna, da v tujini obstaja interes za njegovo glasbo. Če se bend na domačem terenu ni izgradil tehnično, izkustveno in performativno ter z glasbo pritegnil zanimanja domače publike, tudi v tujino verjetno ni smiselno hiteti, ker lahko ta korak hitro privede do razočaranja. Po drugi strani je smiselno, da se bendi zavedajo, da je zlasti za žanrsko nišne in obrobne muzike Slovenija premajhna, vendar je hkrati za takšne muzike v mednarodnem merilu veliko potencialnih ušes. Tudi če bend še ni zrel za tujino, je mogoče dobro, da vsaj razmišlja, da je njegova ciljna publika po celem svetu. Moonle Records tudi išče publiko po celem svetu.

Dosti skupin, ki si jih zastopal, ne deluje več. Kakšen je občutek, ko ti skupina sporoči, da je razpadla, ti pa si videl velik potencial v njej?

Seveda ni fajn. Včasih slutiš, da se bo to zgodilo, včasih pa ne in te preseneti. Pomembno je tudi, kako to izveš. Kot založba ali agent z bendom intenzivno sodeluješ, zato bi pričakoval, da si prvi, ki imaš to informacijo, ne da to izveš od nekoga tretjega. Toliko bolj, ker se trudimo, da imamo z našimi bendi zdrav prijateljski odnos.

Kaj pa, če skupina preraste založbo? V mislih imam vaš paradni bend Repetitor.

Meni se zdi super, če nas kak bend prerase in dobi boljšo priložnost, saj se zavedam, da je naš domet omejen. Če se pri kakšnem bendu pojavi priložnost za pravi preboj naprej, v smislu večje založbe in boljšega bookinga, bom v bistvu zelo vesel, saj to pomeni, da smo uspeli manjši bend iz naše regije pripeljati od nekega višjega nivoja. To je navsezadnje potrditev tudi za nas. Hkrati bi se potrudil, da gre bend naprej v prave roke.

Koliko Moonleejad ste že organizirali? Kje se odvijajo?

Moonleejada je nekakšen predstavitveni festival založbe Moonlee Records, na katerem nastopajo bendi, ki jih zastopamo in so v danem trenutku bolj aktualni. Prvi festival smo organizirali leta 2005 v Zagrebu, leto kasneje pa prvič v Ljubljani. V Ljubljani se bo odvila deveta edicija; prve so se dogajale v Menzi pri koritu, zadnje so praviloma v Gala hali. Hkrati je to srečanje Moonlee familije, da se podružimo in napolnimo baterije za naprej.

Dogajanje bo potekalo tudi v Novi Gorici.

Dan po Moonleejadi v Ljubljani bomo imeli podoben dogodek v Novi Gorici na Mostovni. GO Moonlee je peta edicija tega festivala. Čeprav že dobrih dvajset let ne živim več v Novi Gorici, Moonle Records v povezavi s klubom 13. brat prireja festivale in koncerte na Mostovni v Novi Gorici. Na neki način čutim dolžnost, da pomagam pripeljati kake zanimive bende v domači kraj.

Od leta 2015 si vodja konferenčnega programa festivala MENT Ljubljana. Kakšen je pomen MENT-a za založbo ter tudi drugih balkanskih showcase festivalov, ki so vzniknili po zgledu ljubljanskega?

Vodenje konferenčnega programa na MENT-u mi pomaga pri aktivnostih okrog Moonlee Records, saj vstopam v stik in spoznavam veliko zanimivih ljudi iz glasbene industrije. Velika večina sodelujočih na konferenci mogoče ni direktno kompatibilna z Moonlee Records, toda vseeno se mreža poznanstev širi tudi preko MENT-a in ostalih showcase festivalov. Na področju bivše Juge imamo dva tovrstna dogodka v Beogradu (Kontakt in Indirekt) ter PIN v Skopju, ki pa so manjši in bolj regijsko fokusirani. Na tem mestu bi zgolj ponovil, da showcase festival bendom ne sme biti cilj, ampak naj bo zgolj sredstvo oz. korak v karieri benda.

Si tudi šahist. Kaj te je šah naučil v glasbenem poslu?

Strateško razmišljati. Razmišljati nekaj potez v naprej, kar je pri šahu ključno. In da je treba odločitev sprejemati v nekem časovnem okviru.

Kakšna je bližnja prihodnost Moonlee Records?

Spremljajte dogajanje v Moonlee taboru, saj bi znalo biti leto 2020 z naše strani zelo razgibano. Hkrati bi povabil vse bralce, da se udeležijo festivalov v Gala hali oz. na Mostovni, da zaključimo leto z dobro muziko in v stilu.