07.03.2021

Moment za monument: Josipina Urbančič Turnograjska

Na predvečer praznika vseh žensk, se spominjamo pesnice, pisateljice in seveda skladateljice iz gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem.

SIGIC

Josipina Turnograjska
Foto: vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Z večanjem moči meščanstva so tudi na Slovenskem na prizorišče javnega stopile nekatere pogumne in nadarjene posameznice kot predstavnice ženske intelektualne in umetniške svobode. Prva med njimi,je bila verjetno ravno Josipina Urbančič Turnograjska oz. Josipina Turnogradska-Tomanova (1833–1854), sledile pa so ji Pavlina Pajk, Luiza Pesjak in Marica Bartol Nadlišek. Zanimivo je, da je Josipina ustvarjala v slovenskem jeziku, kar je bilo sredi 19. stoletja precej redko. Navduševala se je nad slovansko idejo in v svojem kratkem življenju ustvarila relativno obsežen, a gotovo premalo poznan literarni in glasbeni opus. 

Rodila se je v gradu Turn v družini veleposestnikov. Njen domači učitelj je bil duhovnik ter nabožni pisatelj Lovro Pintar, ki je mlado Josipino navdušil nad ustvarjanjem v slovenščini. Na polju glasbe pa se je kot pianistka izoblikovala pri Alojzu Globočniku.

Njeno ustvarjanje sprva ni bilo dobro sprejeto. Zgodovinar in pisatelj Janez Trdina je takole podal svojo kritiko v pismu njenemu možu Lovru Tomanu: »Ženska naj bode pred pečjo ali pri zibeli – ne pri peresu! To ni njih poklic!« Kasneje pa je moral priznati, da so dela Josipine Turnograjske vredna, da se ohranijo za prihodnje rodove.

Josipina velja za prvo slovensko skladateljico, čeprav se je ohranilo malo njenih skladb. Skladati je začela pri 17 letih. Njena prva skladba je bila uglasbitev Tomanove pesmi Tri rožice, ki je eden izmed redkih ohranjenih primerkov njenega rokopisa. Njene skladbe razodevajo dobro podkovano glasbenico in pianistko ter občutljivo ustvarjalko napevov. Glasbeni stavek temelji na klasicistični strukturi. Skladbo na moževo besedilo Občutki so leta 1851 izvajali v Gradcu na narodnobuditeljski prireditvi slovenskih visokošolcev, leta 1864 pa nato tudi objavljena v Gerlici. Med drugimi izvajanimi deli v tistem času se omenja še Napitnico, med klavirskimi skladbami pa RodoljubiceSpominčiceMilotinke in polko Zoranka.

Josipina se je lotila tudi spevoigre na Prešernovo pesnitev o Črtomiru in Bogomili. Nedvomno jo je pritegnila tematika, ki je takrat spodbujala slovansko idejo, s katero je želela v središče postaviti porajajoči se občutek narodnosti. Dela ni dokončala, saj je žal prej umrla za posledicami poroda. Stara je bila komaj dvajset let.

Več o njenem življenju in njenem delu ter o spomenikih in njeni spominski sobi si preberite na našem portalu Monumenta musica Slovenica MOMUS.