Od tekmovanj do presežkov: zgodba glasbenih olimpijad in olimpijskega leta 2026

Slovenska glasbena olimpijada kot tekmovanje za glasbeno nadarjene in za glasbo zainteresirane učence vsako leto poveže Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani in Zvezo glasbene mladine Slovenije s tekmovalci in njihovimi učitelji – mentorji. Med letoma 2012 in 2015 je tekmovanje potekalo v dveh kategorijah: v 1. kategoriji so tekmovali učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole, v 2. kategoriji pa dijaki splošnih gimnazij in srednješolskega programa predšolska vzgoja. Tekmovanje v obeh kategorijah je vključevalo reševanje pisnega testa z vključenimi poslušalskimi primeri, preizkus a vista petja melodične vaje in izvedbe ritmične vaje, pevski nastop tekmovalca, ustvarjanje lastne avtorske skladbe in njeno (so)izvedbo na tekmovanju. Najvišje uvrščeni tekmovalci so se bienalno udeleževali mednarodnih glasbenih olimpijad. Zaradi skromne udeležbe tekmovalcev v 2. kategoriji se je Slovenska glasbena olimpijada z letom 2016 preoblikovala v tekmovanje zgolj za osnovnošolce. Struktura tekmovanja ostaja vsa leta ista, od leta 2018 pa je tekmovanje poleg državne ravni začelo potekati še na šolski ravni. Odtlej so vsako leto beležili povečano število sodelujočih osnovnih šol in tekmovalcev. Dva najvišje uvrščena tekmovalca na šolski glasbeni olimpijadi sta se lahko udeležila državne ravni tekmovanja. Zaradi naraščanja števila udeležencev se je z letom 2023 omejilo število tekmovalcev, kar je zahtevala kakovostna organizacija in izvedba dogodka v enem dnevu. 12. Slovenske glasbene olimpijade, ki je potekala leta 2023, se je tako s posamezne osnovne šole lahko udeležil le en tekmovalec, ki je na šolski ravni tekmovanja dosegel najvišje število točk. Slovenska ekipa se je torej vrnila v domovino z odličnimi rezultati in upravičeno ponosna. Prepričana sem, da bomo Lenarta Šifrarja in Aljaža Juterška na naših odrih v prihodnosti še srečevali, in to ne le kot solista, temveč tudi kot duo, ki je svoj prvi glasbeni nastop imel na 7. Mednarodni glasbeni olimpijadi na Poljskem. 

Letos je izvedbo šolske glasbene olimpijade prijavilo največje število osnovnih šol doslej (60), in to iz vseh slovenskih regij. 15. Slovenske glasbene olimpijade, ki je potekala 7. marca na Akademiji za glasbo v Ljubljani, se je udeležilo 48 tekmovalcev. Na koncu olimpijskega dne je bilo podeljenih 12 zlatih priznanj, 33 srebrnih priznanj in 3 bronasta. Podeljene so bile tudi štiri posebne nagrade: Jurij Hladnik (OŠ Vojnik, mentorica Emilija Kladnik Sorčan) in Brin Jurko (II. OŠ Celje, mentorica Andreja Vahen) sta prejela posebni nagradi za odličen nastop v pevskem delu tekmovanja, Luka Mlakar (OŠ Frana Kranjca Celje, mentorica Zala Pušnik) in Lenart Šifrar (OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, mentor Dominik Steklasa) pa sta prejela posebni nagradi za odličen ustvarjalni dosežek in izvedbo lastne skladbe. Na 15. Slovenski glasbeni olimpijadi je najvišje število točk (98,25) dosegel Lenart Šifrar, na drugo mesto med dobitniki zlatih priznanj pa se je uvrstil Aljaž Juteršek (92,08 točk) z OŠ Rodica Domžale (mentorica Katja Gačnik). Oba najvišje uvrščena tekmovalca sta si s tem dosežkom zagotovila sodelovanje na 7. Mednarodni glasbeni olimpijadi, ki je med 22. in 24. aprilom potekala v Sopotu na Poljskem. 

Na 7. Mednarodni glasbeni olimpijadi so sodelovali tekmovalci iz Cipra, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Nemčije, Poljske in Slovenije. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah: v prvi so bili tekmovalci, stari od 12 do 15 let, v drugi kategoriji pa tekmovalci, stari od 16 do 19 let. Devetčlanski mednarodni žiriji je predsedoval Krzysztof Olczak, skladatelj, akordeonist in profesor na Akademiji za glasbo Stanisława Moniuszka v Gdansku. Za uspešno organizacijo in potek tekmovanja je v vlogi predsednice skrbela prof. dr. Gabriela Karin Konkol, za delo žirantov pa tajnik žirije, prof. dr. Michał Kierzkowski; oba sta profesorja na že omenjeni gdanski glasbeni akademiji. Slovenska tekmovalca Lenart Šifrar in Aljaž Juteršek sta se tekmovanja udeležila v spremstvu mentorjev Dominika Steklase in Katje Gačnik. Na prvem tekmovalnem dnevu sta najprej pisala pisni test z vključenimi poslušalskimi primeri. Del preizkusa, ki je zajemal skladbo s predhodno poslanim gradivom, je zadeval poljska skladatelja Stanisława Moniuszka in Krzysztofa Olczaka, sledil pa je preizkus a vista in nato še pevski nastop. Drugi tekmovalni dan je bil posvečen glasbeni ustvarjalnosti tekmovalcev. Aljaž Juteršek je zaigral lastno skladbo Jesenski večer za violončelo in klavir. Ker je bila poljska pianistka, s katero naj bi na tekmovanju izvedel svoje delo, na drugi tekmovalni dan zadržana, je vskočil Lenart Šifrar in suvereno izvedel klavirski part. V skupnem muziciranju z Aljažem je izkazal nadpovprečno sposobnost hitrega branja partiture in muzikalnega spremljanja sotekmovalca. Lenart Šifrar je žirante navdušil tudi z lastno skladbo Nebo za klavir, in sicer tako z vidika strukture dela kot tudi s prepričljivo izvedbo, ki je potrdila zmožnost mladega glasbenika, da se docela skoncentrira in preda glasbi. Zaključna razglasitev rezultatov je potrdila to, kar je Lenart Šifrar izkazal že dve leti prej, na 6. Mednarodni glasbeni olimpijadi na Cipru – tudi v Sopotu je namreč pristal na prvem mestu med prejemniki zlatega priznanja v 1. kategoriji. Poleg tega je prejel še posebno nagrado za skladbo Nebo. Aljaž Juteršek je z bronastim priznanjem prav tako potrdil svojo glasbeno nadarjenost, ustvarjalnost in glasbeno znanje. 

Slovenska ekipa se je torej vrnila v domovino z odličnimi rezultati in upravičeno ponosna. Prepričana sem, da bomo Lenarta Šifrarja in Aljaža Juterška na naših odrih v prihodnosti še srečevali, in to ne le kot solista, temveč tudi kot duo, ki je svoj prvi glasbeni nastop imel na 7. Mednarodni glasbeni olimpijadi na Poljskem.