Glasbena sodobnost v Zagrebu

V četrtek, 7. aprila, bodo v Zagrebu odprli jubilejni 25. glasbeni bienale. Festival sodobne glasbe je v petih desetletjih doživljal predvsem enkratne uspehe, ki so to mesto in regijo zarisali na zemljevid najaktualnejšega dogajanja v sodobni glasbi kot kraj glasbenega raziskovanja, umetniške ostrine in glasbene inovativnosti, čeprav je težko spregledati tudi občasno bledenje stare slave. Zagreb so v letih delovanja bienala obiskali domala vsi ključni akterji sodobne glasbe tega časa; med njegovimi zvestimi udeleženci so bili, denimo, skladatelji John Cage, Karlheinz Stockhausen, Luciano Berio, Witold Lutosławski in Iannis Xenaxis.

Danes je Glasbeni bienale Zagreb festival v nenehnem iskanju ravnotežja med intenzivnim izvajanjem najnovejše glasbe, klasikov nove glasbe in glasbe 20. stoletja ter predstavljanjem domačih avtorjev in opaznih svetovnih skladateljev. Podobno kot vsak sorodni evropski festival poleg temeljne, osrednje koncertne ponudbe skrbi tudi za bogat raster sodobnih glasbenih in zvočnih praks – predvsem z zvočnimi instalacijami, performansi, razstavami, raznovrstnimi estetikami, med njimi celo neklasičnimi (leta 1981 so na bienalu nastopile skupine Gang Of Four, Električni orgazam in Haustor). Tokratna izdaja bienala konceptualno sledi temi Mirabilia Memorabilia. Po besedah umetniškega vodje, Berislava Šipuša, se naslov navezuje na delo Mirabilia Milka Kelemena, ustanovitelja Bienala, sam naslov pa označuje navdušenje oziroma začudenje, torej značilnost, ki jo pogosto povezujemo z novo glasbo. Memorabilia iz mota festivala na drugi strani le še potrjuje refleksijo in reminiscenco na petdeset let bienala.

Mirabilia Memorabilia je tudi tema sočasnih Svetovnih glasbenih dni Mednarodnega združenja za sodobno glasbo. Svetovni glasbeni dnevi so pogosto zliti s siceršnjim glasbenim dogajanjem države gostiteljice, in tako bo šest dni (od 10. do 15. aprila) program obeh festivalov tekel vzporedno in prepleteno. Izmed strnjenega dogajanja v enajstih dneh nekoliko izstopa ambiciozna organizacijska poteza, da v petih narodnih gledališčih po celi Hrvaški (ob Zagrebu še Reka, Varaždin, Split in Osijek) uprizorijo nove glasbeno-gledališke stvaritve domačih skladateljev.

Zgodovinsko gledano, je bil Zagreb s svojim bienalom (poleg Varšavske jeseni) ena ključnih vezi slovenskih skladateljev s sodobno glasbeno stvarnostjo po svetu. In tudi tokrat na njem sodelujejo slovenski umetniki. Tako bo v ponedeljek, 11. aprila, Zagrebški kvartet saksofonov izvedel Diapento skladatelja Uroša Rojka, v soboto, 16. aprila, pa bo s svojim programom nastopil slovenski ansambel za sodobno glasbo MD7. Poleg tega omenimo, da bo s programom iz Zagreba v torek, 12. aprila, ansambel Zeitkratzer nastopil v ljubljanskem Kinu Šiška.