21.02.2018

Rezijanska srčna govorica

V sredo, 21. februarja ob 19. uri bosta v Klubu CD na pesniško glasbenem večeru ob svetovnem dnevu maternega jezika nastopili: pesnica in varuhinja rezijanskega izročila Silvana Paletti ter pevka ljudskih pesmi Bogdana Herman.

Dušan Mijanović

Silvana Paletti in Bogdana Herman
Foto: arhiv Ljubljanskega gradu

Mednarodni dan maternega jezika je spominski dan z namenom spodbujanja spoštovanja lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanja večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti. Prvič ga je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasila 17. novembra 1999. Mednarodni dan maternega jezika se 21. februarja obeležuje od leta 2000 in spodbuja mir in večjezičnost. Datum je bil izbran kot spomin na ubite študente z univerze v Daki, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, bengalščine. "Na nek način nas gotovo določa jezik, ki ga poslušamo v najbolj rani mladosti, pa naj bo to materin ali očetov jezik. V njem se začnemo izražati, v njem mislimo. Mislim pa, da dobiva otrok z dvo- in večjezičnostjo še več možnosti za natančno izražanje in bogat miselni svet. V jeziku je namreč skrit tudi zgodovinski spomin sveta, ki ga zaznavamo na nezavedni ravni," je o pomenu maternega jezik ter tudi večjezičnosti dejala profesorica slavistike in učiteljica veščin sporazumevanja, pesnica, raziskovalka in pevka ljudskih pesmi Bogdana Herman.

Društvo slovenskih pisateljev, ki organizira glasbeno pesniški večer v Cankarjevem domu, je letošnji mednarodni dan maternega jezika posvetil rezijanski srčni govorici. V samoti Rezije, kjer – tako kot na Islandiji ali v Tibetu – le majhno število občutljivih in odgovornih ljudi lahko poskrbi za to, da se nit ne pretrga, so njeni temni oji in iji razkrivali vso lepoto ene izmed starodavnih različic slovenskega jezika. "To je govor tihega prebivanja sredi govoreče narave. To je govor skromnih priložnosti za razkrivanje bogastva srca. To je narečje,  ki nas spominja na Svetokriškega, na Trubarja, na Brižinske spomenike...," je dejala Bogdana, ki bo nastopila skupaj s pesnico in varuhinjo rezijanskega izročila Silvano Paletti. "Silvana je moja druga učiteljica rezijanskih ljudskih pesmi - prvi je bil akademik Milko Matičetov. Poznava se več kot trideset let in kadar se pogovarjava, jaz govorim ali v knjižni slovenščini ali v enem od severnoprimorskih narečij. Včasih skupaj nastopiva, narediva kakšen dokumentarec...," je dejala Bogdana. Včasih pa si pôjeta tudi čez Kanin, saj ta očak Julijcev vidita obe, vsaka z druge strani: Silvana izpred domače hiše na Ravanci v Reziji, Bogdana izpred rojstne hiše svoje mame blizu Mosta na Soči, ob Kosmačevi poti domov. "Peli bova starodavne pesmi, brali njeno poezijo, govorili o dragocenih posebnostih štirih rezijanskih govorov - pa tudi Botra vejica bo in Lepa Vida...," je Bogdana Herman opisala njun nocojšnji nastop.