22.12.2017

Planet Globokar

V Cankarjevem domu smo lahko glasbeni radovedneži odprli vrata svoji otroški duši in se skupaj z najmlajšimi potopili v svet zvoka Vinka Globokarja.

Marina B. Žlender

Planet Globokar
Foto: Studio Dan / Cankarjev dom

Kot smo pričakovali, je mojster Vinko Globokar tudi v predstavi Planet Globokar, sicer namenjeni otrokom, zavrtal globoko v zvočnost »glasbenih« dogodkov, ki jih je z veliko mero sproščenosti in humorja nanizal v raziskovalno pripoved. Pri tem je vsako potezo opredelil kot glasbeno poglabljanje v vsakdanje situacije in dejavnosti, kot so brušenje lesa, tolčenje po pločevini … in jim dal glasbeni kontekst skupaj s postavitvijo nastopajočih na odru, po katerem se gibljejo sproščeno in vendar premišljeno ter skupaj »odkrivajo« inštrumente, namočene v vodo, jih osmišljajo in jim dajejo nov pomen ter hkrati humorno razširjajo področje glasbenega. Prav neposrednost, neobremenjenost in humornost Globokarjevega jezika so tako univerzalne, da se vanje zlahka vživijo tudi otroci. Delo je nastalo iz obsežnega Laboratoriuma, ki ga je Globokar pisal trinajst let in obsega vse karakteristike njegove glasbe. 

Globokarjev veliki smisel za dramaturgijo tudi tokrat ni izostal. Tako smo v delu, ki se tudi najmanjših gest loti z vidika glasbenega, lahko nemoteno uživali. Prepustili smo se domišljiji skladatelja, obilici invencij ter šegavi radovednosti s primesjo zdravega humorja, ki dajeta delu izviren izraz in pritegneta z neposrednostjo in sproščenostjo pripovedi.

Pozavnist in skladatelj Daniel Riegler, sicer tudi ustanovitelj Studia Dan, je stopil v stik z avtorjem in mu predlagal, da bi določene odlomke iz Laboratoriuma dramatiziral, in tako je nastalo pričujoče delo za najmlajšo publiko (in seveda vse tiste, ki premorejo nekaj otroškega v sebi in se z otroki spustijo v napeto glasbeno raziskovanje). Globokarjev veliki smisel za dramaturgijo tudi tokrat ni izostal. Tako smo v delu, ki se tudi najmanjših gest loti z vidika glasbenega, lahko nemoteno uživali. Prepustili smo se domišljiji skladatelja, obilici invencij ter šegavi radovednosti s primesjo zdravega humorja, ki dajeta delu izviren izraz in pritegneta z neposrednostjo in sproščenostjo pripovedi. Izvajalci Studia Dan (Sophia Goidinger-Koch – violina, Maiken Beer – violončelo, Manuel Mayr – kontrabas, Doris Nicoletti – flavta, Viola Falb – klarinet, saksofon, Dominik Fuss – trobenta, Leo Riegler – elektronika, Raphael Meinhart – tolkala in Daniel Riegler – pozavna) so delo uprizorili vrhunsko in profesionalno, tako da so zares do polnega učinka prišle spontanost izraza, sproščenost izvajanja in prepričljiva interpretacija. Otroškost je zaznati v prebujanju v vodo potopljenih inštrumentov, v njihovi povezavi s cevmi, v izvabljanju glasov in pravem »dialogu« z grgranjem vode in v številnih drugih trenutkih, v katerih se združita poglobljena glasbena zamisel in invencija. Globino in genialno preprostost Globokarjeve misli so izrazili s suverenostjo, ki je lastna ljudem z znanjem in vizijo.

Povejmo še, da je Studio Dan Planet Globokar predstavil že na festivalu Wien Modern/Dschungel Wien, Theatru am Ortweinplatz v Gradcu in na festivalu KinderKinder v Hamburgu. Lahko smo veseli, da je tokrat pristal v Ljubljani, saj slovensko občinstvo Globokarjevega ustvarjanja ne spremlja v takšnem obsegu, kot bi si to želeli. Na srečo je našel pot k najmlajšim, ki so njegovo delo sprejeli brez predsodkov. Jim odrasli sledimo?