26.04.2019

Portret nove glasbene generacije: Ana Čop

Mlada pevka Ana Čop je svoje glasbeno izobraževanje začela pri profesorici klavirja Jožici Prus v novomeški Glasbeni šoli Marjana Kozine. Kmalu se je kot pianistka začela aktivno udeleževati državnih in mednarodnih tekmovanj, najbolj odmevni pa so bili dosežki s klavirskim triom Sensibile.

Tanja Benedik

Portret nove glasbene generacije: Ana Čop

Po končani srednji šoli je Ana Čop klasični klavir zamenjala z jazz glasbo in se je resneje začela ukvarjati z jazz petjem. Leta 2014 se je vpisala na vzporedni program Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razred profesorice petja Nade Žgur. Njen talent in hiter napredek so kmalu prepoznali tako profesorji kot tudi mnogi vidni slovenski glasbeniki na področju jazza. Leta 2016 je svojo glasbeno pot nadaljevala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer trenutno obiskuje 3. letnik jazz vokala v razredu profesorice Dene DeRose.

Ana se redno udejstvuje na glasbeni sceni, predvsem ji je pomembno, da se publiki predstavlja z lastnimi projekti. V zadnjih letih sta bila najbolj odmevna I remember Ella in V iskanju sanj. Prvega je posvetila 100. obletnici rojstva pevke Elle Fitzgerald in ga je  izvajala  v zasedbi z Big Bandom Grosuplje ter v kvartetu skupaj z glasbeniki Jako Puciharjem, Matejem  Hotkom in  Gašperjem Peršlom.  V projekt V iskanju sanj  pa je zajela slovensko glasbo in se hkrati predstavila kot  aranžerka za svoj jazz kvartet, v katerem sodelujejo še Gregor Ftičar, Miha Koren in Žiga Smrdel.

V zadnjem času se spogleduje z glasbeno vzgojo najmlajših. Tako je v februarju v koprodukciji s Kulturnim centrom Janeza Trdine pripravila glasbeno pripoved Čuk se je oženil v Ameriko, ki otroke uči osnove jazzovskega opismenovanja, obenem pa jih spodbuja k spoznavanju in sprejemanju drugih kultur. V naslednji sezoni načrtujejo ponovitev predstav po Sloveniji in produkcijo nove predstave za višje razrede. Svoje znanje  bo na mlade predajala tudi kot mentorica na letošnjem novomeškem jazz festivalu in mednarodni delavnici Jazzinty. Ta bo letos prvič ponudila novo kategorijo za vse začetnike, ki si želijo spoznati svet glasbe obarvan z jazzom, vendar se jim zdi, da nimajo še dovolj predznanja za aktivno udeležbo na instrumentalnih delavnicah.

Ana je članica raznih zasedb in je tako sodelovala že z mnogimi glasbeniki in zasedbami, med drugimi so tudi: Big Band RTV, Big Band Grosuplje, Big Band Akademije za glasbo Ljubljana, Policijski pihalni orkester, Simfonični orkester Novo mesto, Jaka Kopač, Jaka Pucihar, Matej Hotko, Marko Črnčec, Žan Tetičkovič, Lenart Krečič, Tomaž Gajšt, Jani Moder, Milan Stanisavljević, Miha Koren, Gregor Ftičar, Gašper Peršl, Nejc Škofic, Rok Zalokar, Žiga Smrdel in mnogi drugi. Izobraževala pa se je že pri imenih kot so: Sheila Jordan, Kevin Mahogany, Norma Winstone, Theo Bleckmann, JD Walter, Danny Grissett, Kate McGarry, Sachal Vasandani, Nina Strnad, Renato Chicco...

V letih glasbenega izobraževanja se je udeležila nekaj tekmovanj, sprva kot članica klavirskega tria Sensibile, s katerim so osvojile kar nekaj najvišjih državnih in mednarodnih nagrad, kasneje pa v vlogi jazz pevke. Je dobitnica zlate plakete na tekmovanju TEMSIG v kategoriji jazz komorne zasedbe (skupaj z Rebeko Zajc) ter lanska zmagovalka MM Festivala, ki ga vodi avstrijska pevka Marianne Mendt.

O sebi pravi takole: »Dejstvo, da me glasba nenehno obkroža in se z njo profesionalno ukvarjam, me notranje bogati in osrečuje.  Preko ustvarjanja sem nehote izpostavljena spoznavanju novih kultur, ki jih prenašam ne le na glasbeno, temveč tudi na osebno izražanje. Predvsem pa sem hvaležna za vse priložnosti, ki mi omogočajo sodelovanje z glasbeniki, ob katerih sem odraščala in jih še danes vidim kot velike vzornike. Neprecenljivo  priložnost mi je letos ponudil naš odličen glasbenik Žan Tetičkovič, ko me je za snemanje svojega albuma povabil v ekipo glasbenikov, ki so krojili moj glasbeni razvoj v času šolanja v Sloveniji. Situacije, ko si vržen med ljudi, ki si jih od nekdaj občudoval in, ki so na veliko višjem njivoju kot ti, so lahko za marsikoga na začetku precej stresne. Vendar so takšne izkušnje nujno potrebne za naš celosten razvoj.

V prihodnosti si želim nadaljevati študij v kakšni drugi evropski državi.  Čeprav se rahlo nagibam  na Skandinavijo, si zaenkrat puščam možnosti še odprte. Z veseljem pa se bom vrnila tudi nazaj v Slovenijo. Svoje pridobljeno znanje in izkušnje rada delim z drugimi, zato si želim tudi poučevati in tako pomagati mlajšim generacijam. Slovenija ima zelo močno bazo jazz glasbenikov, vendar nam vsem primanjkuje spodbudnega okolja in scene, na kateri bi se lahko predstavljali. Želim si, da bi se to v prihodnosti spremenilo in za to si bom prizadevala tudi sama