11.01.2018

Pred Festivalom Emona 2018

Začenja se Festival Emona, ki ga od leta 2011 organizira Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana. Letos bo ob koncertih, mojstrskih tečajih in delavnicah izvedeno tudi mednarodno glasbeno tekmovanje.

Peter Baroš

Festival Emona 2018

Mednarodno tekmovanje je sicer sestavni del Festivala Emona, a se odvija bienalno. Letos bo potekalo v petih starostnih kategorijah, pri čemer peta kategorija, namenjena študentom glasbenih akademij, vključuje dve etapi. Finalisti druge etape bodo v sklepnem nastopu nastopili ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije. Žirija tekmovanja bo mednarodna, in sicer v sestavi: Dušan Bavdek (Slovenija; predsednik žirije), Shirley Brill (Izrael/Nemčija; klarinet), Ana Domančić Krstulović (Hrvaška; flavta), Ognjen Popović (Srbija; klarinet), Hansgeorg Schmeiser (Avstrija; flavta), Jan Schulte-Bunert (Nemčija; saksofon) ter Alicja Wołyńczyk (Poljska; saksofon). 

Festival Emona torej v ospredje postavlja pihalce. Vsako leto so to drugi inštrumenti, letos saksofon, flavta in klarinet. Posebnost Emone je, da klarinetisti kot saksofonisti in flavtisti tekmujejo med seboj znotraj iste starostne kategorije. 

Festival mladim udeležencem omogoča stik z vrhunskimi pedagogi in glasbeniki, ki prihajajo iz uglednih tujih in domačih glasbenih ustanov. Ti glasbeniki ne nastopajo le kot žiranti tekmovanja in mentorji delavnic, pač pa udeležencem Emone pomagajo tudi z nasveti na podlagi lastnih izkušenj, s čimer lahko pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj mladih glasbenih poti. Emona pa ni pozorna le do mladih pihalcev, ne pozablja namreč niti na mlade domače študente kompozicije: ob že uveljavljenih domačih skladateljih priložnost za izvedbo dobijo tudi glasbena dela študentov Kompozicijskega oddelka Akademije za glasbo. Skupaj je bilo v programu Festivala Emona do sedaj izvedenih že 30 novih skladb. 

Festival Emona bo potekal med 14. in 20. januarjem v prostorih Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Koncertni del bo vključeval naslednje dogodke: 

18. januar 2018, ob 19:00: koncert finalistov pete kategorije z orkestrom Slovenske filharmonije (dirigent Slaven Kulenović),
19. januar 2018, ob 19:00: koncert nagrajencev preostalih kategorij,
20. januar 2018, ob 17:30: zaključni koncert udeležencev delavnic.

Več o tekmovalnem delu Festivala Emona nam je zaupala saksofonistka in pedagoginja Betka Bizjak Kotnik, ki je ob kolegici flavtistki in pedagoginji Neži Prešeren gonilno operativno kolo festivala. 

Posebnost tekmovanja Festivala Emona je vključevanje različnih inštrumentov v iste tekmovalne oziroma starostne kategorije. Zakaj takšna odločitev?

Mešane kategorije so v tekmovalnem delu Emone prisotne že od samega začetka, in sicer z namenom, da člani žirije pri ocenjevanju potisnejo v ozadje specifike inštrumentov, v ospredje pa pridejo glasbeni izraz in kreativnost. Na tej osnovi se oblikuje jasnejši splošni vtis pri mladih tekmovalcih, pri srednješolskih in akademskih kategorijah pa lahko žiranti dijakom in študentom podajo tudi širši vpogled v njihovo znanje, napredek in vrednotenje nastopa. In to ne zgolj iz perspektive dotičnega glasbenega inštrumenta. 

Prinaša letošnja edicija tekmovanja kakšne novosti?

V akademski kategoriji, ki je do sedaj vedno potekala v dveh etapah, smo finale želeli nadgraditi, in sicer tako, da bi finalisti dobili priložnost nastopiti kot solisti z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Slavenom Kulenovićem. Takšna priložnost je za vsakega obetavnega glasbenika izjemna in podkrepi motivacijo, da se odloči pristopiti k tekmovanju. Tako si nabere reference in prepotrebne izkušnje, ki mu bodo služile pri nadaljnji študijski poti ali iskanju priložnosti za službo (avdicije, poučevanje …). In mislim, da je to eden glavnih razlogov za tako veliko število prijav, saj imamo v 5. kategoriji 43 prijavljenih glasbenikov.

Poleg sodelovanja z Orkestrom Slovenske filharmonije je vzpostavljeno tudi tvorno sodelovanje z domačimi komponisti, predvsem veseli vključevanje študentov kompozicije. Želite s tem premostiti tudi zev na področju intenzivnejšega sodelovanja domačih poustvarjalcev s kolegi komponisti?

Ne želimo ustvariti in spodbuditi samo nastanka novih skladb, temveč v interakciji med skladatelji in učitelji na nižji ter srednji stopnji priti do odličnih skladb za vse težavnostne stopnje. To smo naredili na treh nivojih, in sicer za nižjo glasbeno, srednješolsko stopnjo in akademsko kategorijo. Učitelji so pripravili specifikacijo težavnosti in primerke skladb za vse nivoje, ki so služili kot reference skladateljem in študentom kompozicije. Skladatelji so predloge učiteljev velikodušno sprejeli in jih skušali smiselno upoštevati pri korekcijah. 

Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana ima med svojimi profesorji izvrstne komponiste, ki so z nami sodelovali že v preteklih letih tekmovanj, in sicer za kategoriji, ki se nanašata na dijake. Odločitev za sodelovanje s študenti kompozicijskega oddelka Akademije za glasbo se je izkazala kot obojestransko dobra in zelo dobrodošla poteza. Študentje pod mentorstvom profesorjev, priznanih slovenskih komponistov, napišejo skladbe, ki imajo takoj zagotovljeno večkratno izvedbo (tudi mednarodno) in izdajo pri Edicijah Društva slovenskih skladateljev

Menim, da s tem polnimo vrzel na področju sodelovanja na nivoju srednje in nižje stopnje ustvarjanja in poustvarjanja. Na akademski in profesionalni ravni pa ima Slovenija že dobro izpostavljen sistem sodelovanja med skladatelji in glasbeniki.

Na kakšen način so bile naročene oziroma izbrane obvezne skladbe za tekmovanje?

Za 1. in 2. kategorijo so skladbe napisali študentje kompozicijskega oddelka Akademije za glasbo. Maja je prof. Dušan Bavdek objavil razpis, na katerega so se študentje lahko prijavili z zavezujočo oddajo skladbe do določenega roka. Naročili smo 6 novih skladb, ki se po kategorijah med seboj razlikujejo po minutaži.

Za 3. in 4. kategorijo smo tokrat izjemoma izbrali skladbe iz že obstoječega slovenskega opusa. V preteklih izvedbah, kot sem že omenila, so skladbe v ta namen napisali profesorji, skladatelji Konservatorija (Peter Šavli, Tomaž Habe, Katarina Pustinek Rakar, Helena Vidic, Igor Krivokapič idr.). Za 5. kategorijo v predtekmovanju nismo določili posebne obvezne skladbe, temveč le zvrst (solo skladba in ciklična skladba v predtekmovanju), medtem ko smo za finale določili koncerte, ki se bodo izvajali.

Ugledni žiranti tekmovanja so tudi vodje mojstrskih tečajev. Po kakšnem ključu jih izbirate?

Ker ima tekmovanje širok starostni razpon, žirija pa je enaka za vse kategorije, smo jo želeli oblikovati tako, da bo izkazala kar se da visoko afiniteto do najmlajših kakor tudi vso pronicljivost in natančnost do izvedbe programa starejših tekmovalcev. Cilj je bil povabiti po dva profesorja istega inštrumenta, od katerih je eden predavatelj visokošolskih ustanov in akademij, medtem ko drugi poučuje na srednji stopnji in ima stik tudi z glasbeno šolo. 

Trije člani žirije visokošolskih ustanov (Shirely Brill, Hansgeorg Schmeiser, Jan Schulte-Bunert) vodijo mojstrske tečaje takoj po zaključku tekmovanja, kjer bodo tekmovalci lahko prejeli hitre in praktične nasvete. Drugi trije člani žirije (Ana Domančič Krstulović, Ognjen Popović, Alicja Wołyńczyk) pa bodo skupaj s še tremi učitelji slovenskih glasbenih šol (Ana Kavčič Pucihar, Jurij Hladnik, Andrej Tomažin) v soboto, prav tako po tekmovanju, vodili delavnice za najmlajše udeležence glasbenih šol. Med prijavljenimi je kar nekaj tekmovalcev iz nižjih kategorij.

V kolikšnem deležu se tekmovanja udeležujejo glasbeniki iz tujine? Kakšna je prepoznavnost festivala v mednarodnem prostoru?

Delež glasbenikov iz tujine se vsako leto kar lepo dviguje. Letos se je na tekmovanje prijavilo 241 tekmovalcev iz 12 držav, skupaj 52 posameznih udeležencev iz tujine. Najbolj mednarodno zastopana je peta kategorija, kjer se poleg slovenskih predstavnikov predstavljajo še študentje iz devetih drugih držav. Sicer se, teritorialno gledano, delež tujih tekmovalcev skozi leta spreminja. Včasih jih je več iz zahodne Evrope, letos pa, recimo, več iz severovzhodne Evrope. Je pa opazno veliko zanimanje za tekmovanje tudi med slovenskimi študenti Akademije za glasbo v Ljubljani in slovenskimi študenti, ki se šolajo v tujini. 

Na kakšni shemi je grajen Festival Emona kot celota?

Vsebinsko in starostno temelji festival na piramidi, s katero želimo zajeti širino najmlajših učencev in učiteljev iz vse Slovenije, v sredini in proti vrhu piramide vzpostaviti stike s primerljivi srednješolskimi ustanovami in profesorji v Sloveniji, regiji in Evropi, s samim vrhom pa se želimo dotakniti in navezati stike z umetniškimi akademijami in univerzami, kjer bi lahko dijaki našli priložnost za svoj diplomski ali podiplomski študij. Morda tudi za poklicno pot.