13.11.2019

Prva tamburaška opera

KUD Dobreč in njihov tamburaški orkester pripravljata prvo tamburaško opero Ambrož in Katarina skladatelja Gregorja Zagorca in z libretom Nine Novak.

Tanja Benedik

Iz tiskobvne konferece opere Ambrož in Katarina, prve tamburaške opere na svetu.
Foto: Tanja Benedik

Predsednik KUD-a Dobreč je povedal, da društvo pripravlja prvo tamburaško opero na svetu. Niti na Hrvaškem in v Srbiji, kjer je tamburica zelo popularno glasbilo, se še niso lotili takega podviga. Tamburica v Sloveniji še vedno velja za ljudsko glasbilo, na Hrvaškem pa je že možen študij na akademiji v Osijeku. V Semiču bo že 29. decembra premiera v kulturnem centru.  

Opero Ambrož in Katarina  je napisal Gregor Zagorc, ki je dirigent tamburaškega orkestra Dobreč. O projektu pravi: »Gre za zgodovinski trenutek, ker je v glasbi narejenega že veliko. Zdaj pa je tu možnost, da si nekaj ogledamo prvič v življenju in prvič v zgodovini. Na idejo sem prišel že leta 2015, ko smo z orkestrom prvič pripravljali večer operne glasbe. Ugotovili smo, da so tamburice zelo ustrezne za izvajanje z opernimi glasovi. Moral sem poiskati tudi dober libreto, v katerega bi vključil Belo krajino, da bi jo bolje spoznali doma in izven meja Slovenije. Na pomoč mi je priskočilo naključje, saj sem spoznal Nino Novak, energije so se združile in dogovorila sva se v nekaj urah. Gre za belokranjsko legendo. Napisati tamburaško opero ni bilo enostavno, saj nisem tamburaš. Tamburica je lahko tudi grob inštrument, čeprav zveni toplo. Zato sem v orkester vključil tudi pihala in tolkala, kar je bilo potrebno zaradi dramatizacije določenih delov. Pri pisanju sem se osredotočil na etno glasbo iz Bele krajine ter na harmonske sklope pozne romantike. Opera bo vsebovala vse operne prvine, vključili smo folkloro, tu bo sodelovala folklorna skupina Dragatuš

Nina Novak se je prvič spopadla z izzivom pisanja po naročilu. Odšla je v Belo krajino, v Gradec, kjer je legenda potekala. Libreto in opera se opirata na zgodovinska dejstva, saj je med letoma 1660 in1850 v gradu prebivala družina Gusič. Iz tega je avtorica črpala zgodbo, ki jo je dramatizirala in literarizirala. Obisk teh krajev ji je bil v veliko pomoč pri pisanju. Gre za opero v treh dejanjih, govori o tragični ljubezni zaradi družbenih razlik med kmeti in plemstvom. Imena so črpana iz raziskave o pogostosti dejanske uporabe imen v tistem času v Beli krajini. Vključeni so tudi običaji; libreto se začne 23. junija, ko poteka kresovanje, vključene so kolednice, zaključi se 24. aprila z jurjevanjem. Vključene so belokranjske pesmi, tamburica, ples in petje. Libreto je pisan v verzih in vsebuje lajtmotiv, ki se v variacijah pojavlja skozi celotno opero, besedilo pa oblikuje bogata metaforika.