15.04.2018

Sedma slovenska glasbena olimpijada

Na letošnji sedmi slovenski glasbeni olimpijadi se je predstavilo kar 58 učencev tretje triade osnovnih šol. Prisotni so bili tekmovalci iz različnih krajev države, kar je dober pokazatelj, da ustvarjalnost in želja po dodatnem izobraževanju obstajata tako pri mentorjih kot pri učencih po vsej Sloveniji.

Klara Gruden

7. slovenska glasbena olimpijada
Foto: © Glasbena mladina Slovenije

»Tekmovanja so za konje, ne za umetnike,« je nekoč dejal madžarski skladatelj Bela Bartok

A to ne velja za tekmovanje, ki je potekalo v nedeljo, 11. marca 2018, v Ljubljani. Na letošnji Sedmi slovenski glasbeni olimpijadi v organizaciji Zveze Glasbene mladine Slovenije in Akademije za glasbo je bilo že v zraku čutiti utripanje in drhtenje ustvarjalnih mladih src, udeležencev tekmovanja. Odgovorni za potek tekmovanja so želeli, da bi vsi tekmovalci začutili, da ni bistvo tega dne to, kdo bo najboljši, ampak spodbujanje ustvarjalnosti, veselja ob glasbi in izražanja čustev ob njej. 

Število sedem očitno ne spada zaman med srečna in pravljična. Nadvse pravljično je bilo namreč spoznanje, da je to leto na slovenski glasbeni olimpijadi želelo sodelovati rekordno število otrok. To je bil tudi eden izmed razlogov, da je pred državnim potekalo najprej šolsko tekmovanje, na katerem je tričlanska žirija izbrala največ tri učence s posamezne šole, ki so nato sodelovali na državnem tekmovanju v Ljubljani. Šolsko tekmovanje je bilo hkrati odlična priprava na državno, saj so bile vsebine zastavljene podobno, zanemarljivo pa ni niti to, da so se s tem učenci udeležili dvojnega tekmovanja, kar je pogoj za vložitev prošnje za Zoisovo štipendijo na podlagi dosežkov.

Na letošnji sedmi slovenski glasbeni olimpijadi se je predstavilo kar 58 učencev tretje triade osnovnih šol. Prisotni so bili tekmovalci iz različnih krajev države, kar je dober pokazatelj, da ustvarjalnost in želja po dodatnem izobraževanju obstajata tako pri mentorjih kot pri učencih po vsej Sloveniji. Tekmovalci so v prostorih Akademije za glasbo preživeli skoraj cel dan. Razdeljeni so bili v dve skupini, ki sta se izmenjavali glede na področje, ki so ga opravljali. V dopoldanskih urah je potekal slušni, pisni in izvajalski test, na katerem so učenci prepoznavali slušne primere, jih povezovali s skladatelji, odgovarjali na vprašanja s področja glasbenega jezika in brez posebne predhodne priprave a vista izvedli eno melodijo in en ritem. Ko so prihajali iz učilnice, je veliko otrok svoje vtise izrazilo takole: »Ritmična vaja je bila v redu, melodična pa ne toliko. Joj, tisti g/a/d, nisem ga zadel/a.« Vemo, da ni lahko peti melodije, ki jo vidiš prvič, vendar verjamemo, da so otroci s pripravo na ta del tekmovanja svoje a vista petje izredno poglobili. Ocenjevali sta ga dr. Branka Rotar Pance in dr. Katarina Zadnik.

Istočasno je v dvorani potekal del izvedba pesmi, ki so jih tekmovalci izvajali po lastni izbiri. Pri večini je bilo zaznati skrbno pripravo in suverenost. V tem delu je bil izrednega pomena ustrezni izbor skladbe glede na posameznikove glasovne sposobnosti, ob tem pa še tehnična izvedba in interpretacija skladbe. Pri izbiri pesmi pomembno vlogo odigrajo mentorji, ki tekmovalce usmerjajo. Otroci v tretji triadi OŠ se spopadajo s spreminjanjem glasu, mutacijo, ki je povezana z odraščanjem, in pri nekaterih smo lahko slišali, da glasu ne zmorejo popolnoma kontrolirati. Zaradi široke razširjenosti pop glasbe med mladimi smo slišali tudi veliko glasov s »pop nastavkom« in pomanjkanjem glavinega registra. Pri izvedbah nekaterih pesmi je bila to primerna rešitev, pri drugih pač ne; in tako smo prišli spet nazaj k pomembnosti primernega izbora skladbe. Žirijo so sestavljale str. svet. mag. Bernarda Rakar, str. svet. Tatjana Vasle in asist. dr. Tina Bohak.

Zadnji del, predstavitev lastne avtorske skladbe, je bil najpomembnejši del tekmovanja. Učenci so predhodno po ustreznem usmerjanju mentorjev ustvarili lastno skladbo, nato pa so jo, nekateri sami, drugi v skupini več izvajalcev, izvedli v Kazinski dvorani na Kongresnem trgu. Ob predstavitvi skladb jih je spremljala žirija treh skladateljev, predsednik Društva slovenskih skladateljev Peter Nanut, izr. prof. Dušan Bavdek in asist. David Veber. Žirija je imela težko nalogo, saj so bile skladbe kakovostne. Kljub temu da se je med poslušanjem izvedb upravičeno pojavljalo vprašanje glede količine mentorjevega vložka in pomoči, smo se zavedali, da je bil cilj dosežen: učenci so zagotovo vložili svojo lastno začetno idejo in jo nato nekateri z manj, drugi z nekaj več pomoči mentorjev razvijali dalje. Vodstvo tekmovanja s tem najpomembnejšim delom ustvarja priložnost, da se otroci izrazijo z glasbo, odprejo svoja srca in čustva in ter zavedo, da družba ponuja ustrezen prostor za to in jih pri tem spodbuja. Bili smo presenečeni nad njihovo ustvarjalnostjo, intenzivnostjo in dobro izvedbo.

Tako kot so zunaj deževale kapljice, tako so po koncu tekmovanja v pričakovanju rezultatov deževale misli v otrocih. Spraševali so se, na katero mesto se bodo uvrstili, a konec koncev to ni bilo najpomembnejše. Samo če po dežju posije sonce, lahko dobimo mavrico. In mavrico smo prav zares imeli: pisano mavrico otrok s podporo mentorjev in bližnjih, pisano mavrico vtisov in nenazadnje pisano mavrico priznanj, ki so se podelila prav vsakemu tekmovalcu. Da se vsa priznanja svetijo, le v različnih barvah, je v nagovoru povedala koordinatorka tekmovanja, dr. Branka Rotar Pance. Ob njenih prijetnih besedah, ki so povzele bistvo tekmovanja, je v dvorani nastala tišina. Ob podelitvi priznanj je skrbno napovedala in se nasmehnila prav vsakemu, ki je stopil prednjo, otroke in občinstvo pa je nagovorila k močnemu aplavzu za vsakega posameznika. Priznanja so bila podeljena tako učencem kot njihovim mentorjem, barve pa so se prelivale od zlate do bronaste. Najvišje število točk je na mednarodno tekmovanje, ki bo potekalo od 18. do 21. aprila v Talinu v Estoniji, uvrstilo Elo Urankar iz OŠ Frana Albrehta Kamnik pod mentorstvom Marka Bračiča ter Luka Kraševca iz OŠ Notranjski obred Cerknica pod mentorstvom Jasmine Žagar. Za odličen nastop v pevskem delu tekmovanja so posebne nagrade prejeli Ema Čop, Frančišek Križ in Ajda Pirc, za odličen ustvarjalni dosežek in izvedbo lastne skladbe pa Polona Rakar, Urška Zdešar in Neža Zevnik. Vsem tekmovalcem, mentorjem in organizatorjem 7. slovenske glasbene olimpijade izrekamo iskrene čestitke.

Ne, to tekmovanje ni bilo za konje, temveč za prave umetnike.