27.10.2017

Vito Žuraj – prvi slovenski prejemnik nagrade Claudia Abbada za skladbo Alavò 

Nagrado podeljuje Karajanova akademija Berlinskih filharmonikov preko svoje fundacije za promocijo. Doslej so jo podelili trikrat.

Sigic

Vito Žuraj – prvi slovenski prejemnik nagrade Claudia Abbada za skladbo Alavò 
Foto: Spletna stran Vito Žuraj

Karajanova akademija je organizacija, ki s pomočjo donacij zagotavlja izobraževanje mladih, nadarjenih glasbenikov pri članih orkestra. Poleg tega je bila leta 2000 ustanovljena tudi Fundacija za promocijo akademije, ki zagotavlja dolgoročno podporo za izobraževanje glasbenikov, ki jo je ustanovil Karajanov naslednik Claudio Abbado. S tem je Abbado zagotovil sodelovanje med obema organizacijama, ki omogoča tudi (občasno) podeljevanje nagrade skladateljem. Prejemnik dobi naročilo za skladbo, ki upošteva inštrumentacijo študentov in je prilagojena njihovim zmožnostim. Izvedejo jo na koncertu Karajanove akademije.

Žurajevo leto 2017 je zelo živahno. Napisal je novo simfonično skladbo za otvoritveno sezono nove Elbphilharmonie Hamburg ter v tej koncertni hiši dirigiral še lastni portretni koncert z Ensemble Modern. V  Philharmonie de Paris je imel dve francoski praizvedbi.

Vito Žuraj: »Skladateljska nagrada Claudia Abbada pomeni naročilo za novo glasbeno delo za praizvedbo v Berlinski filharmoniji. Imel sem priložnost napisati najobsežnejše delo v zgodovini te nagrade: skladbo Alavò, ki je napisana za sopran in klavir solo ter komorni orkester, v dolžini 35 minut, za praizvedbo 5. novembra 2017. Skladba je prikrojena prostorskim možnostim dvorane za komorno glasbo Berlinske filharmonije (Kammermusiksaal der Berliner Philharmonie), ki je zgrajena kot šesterokotnik s tribunami z občinstvom razporejenimi okoli odra, ki je v sredini dvorane. Arhitekt Hans Scharoun je dvorano načrtoval prav z mislijo na prostorski zvok. Redkokdo ve, da so sedežne vrste na treh visokih balkonih opremljene z mehanizmom, ki omogoča, da se umaknejo nazaj in tako nastane prostor za glasbenike, ki jim je od tam omogočena zelo dobra projekcija zvoka v dvorano. Ta in še veliko drugih možnosti je izkoriščenih v prostorskem konceptu skladbe Alavò, v kateri so glasbeniki v skupinah razporejeni po celi dvorani. Med njimi sta tudi dva solista: sopran in klavir. Pevka poje iz treh pozicij na krožnem hodniku v dvorani (Aktionsring), pianist pa na odru menjuje med dvema instrumentoma: standardnim ter prepariranim klavirjem. Skladbo Alavò bodo praizvedli sijajna izraelska sopranistka Rinnat Moriah, francoski pianist Jean-Frédéric Neuburger ter člani Karajan-Akademie der Berliner Philharmoniker. Dirigiral bo ameriški dirigent Stanley Dodds. Ponovitve bodo 7. novembra 2017 v Pariški filharmoniji (Philharmonie de Paris) ter 26. novembra 2017 na Festivalu Luzern v Švici. Vsebina skladbe Alavò se navezuje na življenje dirigenta Claudia Abbada ter s tem tudi na naslov samega koncerta, ki se glasi "Popotnik" ("Der Wanderer"). Mati Claudia Abbada je bila sicilijanskega porekla ter po poklicu vzgojiteljica otrok in tako tudi pripovedovalka pravljic. Osnovo za skladbo Alavò predstavlja stara sicilijanska pravljica "Sapia la sapiente" ("Bistra Sapia"). Pravljica pripoveduje o deklici z imenom Sapia, ki je zelo pametna, a ji v rosni mladosti umre mati in dekle neusahljivo žaluje

Še opis skladbe iz strani libretista Patricka Hahna: »Alavò je pesemska scena in utopični zvočni prostor. Skladbo, ki je bila napisana za priložnost skladateljske nagrade Claudia Abbada, so navdihnili sicilijanski viri - tudi Claudia Abbada je mati, ki je bila Sicilijanka, dobro seznanila s kulturo tega otoka. Osnova za skladbo je stara sicilijanska pravljica "Bistra Sapia" ("Sapia la sapiente"), ki se v skladbi odvija na večih ravneh časa in zavesti. Občutkom globoke žalosti in samote sledijo izbruhi veselja malodane podeželskega značaja. Pravljične pripovedi se prelevijo v trenutke nočnih mor. Sicilijanska uspavanka - vir neprevedljivega naslova - je prispodoba za neusahljivo hrepenenje po materinem objemu. Ampak katera od ravni zavesti je resnična? Ali princ, ki ga pripovedovalka opisuje, v resnici obstaja? Ali pa je le fikcija travmatizirane duše? A je lirični jaz res ujet in osamljen ali pa je ječa svoje duše, iz katere ne more pobegniti? Za razliko od običajnega pesemskega cikla je zvok klavirja preobražen zaradi preparacije. Razporeditev glasbenkov po prostoru omogoča poslušalcu, da se le-ta preda valovom psihodelične uspavanke. Skladba tako raziskuje nove in drugačne možnosti koncertnega prostora, nove hierarhije poslušanja ter interakcijo in stik med poslušalcem ter izvajalcem