21.05.2020

In svet obstane

Repertoar v tem primeru nikakor ne predstavlja jedra tokratnega zanimanja glasbenikov, saj se srž albuma skriva v zvočnem prepletu dveh kitar.

Nina Novak

Ghost in the Corner

John Stowell & Marko Čepak Quartet

Ghost in the Corner

samozaložba
2019

Možnosti sta pravzaprav dve. Album Ghost in the Corner lahko služi kot prijetna zvočna kulisa, ki zapolni prostor ali celo dopolni pogovor, glasba s tega izdelka nas pri tem nikakor ne bo motila. Kompozicije so dovolj celovite, da nas ne presenetijo, prav tako v njih ni vrzeli, zaradi katere bi vzdušje zastalo, pač pa melodije nežno prehajajo druga v drugo. Idealno ozadje. Vendar bi se glede na vrhunske glasbenike, ki stojijo za skladbami, kljub vsemu veljalo odločiti za drugo možnost: za postopno zbliževanje z njimi, za potovanje v njihovo srčiko in s tem za izkušnjo, ki v nas pušča sled. Seveda slednje zahteva nekaj predpriprav, saj se je na pot najbolje podati v priljubljenem kotičku, v katerem se počutimo dovolj varne, da v času poslušanja ostanemo zaprtih oči. Preplet dveh kitar, podprtih s kontrabasom in bobni, nas bo šele takrat zares očaral, pri čemer je vse, kar zahteva, le nekaj posvečenosti in čas. Navsezadnje so si tega velikodušno vzeli tudi glasbeniki sami. Ghost in the Corner zaokroža dolgoletno sodelovanje Johna Stowella in Marka Čepaka – Makija, predvsem pa ga zlahka označimo za izdelek, namenjen sladokuscem, ki stremijo h kakovostno preživetemu času in ki estetiko postavljajo daleč pred število odigranih not ali tehnični ekshibicionizem. Ob poslušanju se sem in tja zazdi, kot bi svet za kratek trenutek zastal, kar je najbrž eno najlepših daril, ki nam ga lahko da umetnost.

Ameriški kitarist, komponist in pedagog John Stowell, znan po diagonalni legi kitare, z Markom Čepakom – Makijem koncertira že sedem let, kraški kitarist pa se je pred tem pri mojstru strun izpopolnjeval. Čepak je bil še pred nekaj leti tesneje kakor v slovensko vpet v italijansko sceno. Med drugim je sodeloval ali sodeluje z Alessandro Franco, Silenziosa Orchestrom, l'Orchestrom laboratorio, je tudi član kvarteta ameriške pevke Rachel Gould, domače poslušalstvo pa je nanj postalo pozorno, ko se je pridružil zasedbi Artbeaters, kasneje Swingatanu ter medtem z Big Bandom GveriLLaz osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju big bandov na Nizozemskem. Ob tem redno muzicira z lastnim kvartetom, s katerim je pred časom predstavil prvenec Makia Planet. Njegova stalna sodelavca, italijanski basist Simone Serafini in bobnar Aljoša Jerič, sta se kitaristoma pridružila tudi na tej izdaji. Čepak in Jerič sta prispevala vsak po tri skladbe, vendar je večina Stowellovih, vključno z naslovno. Zanimivo je, da isti naslov kot začetna skladba, Ghost in the Corner, nosi album, ki ga je Američan leta 2011 posnel s portlandskim kitaristom Christopherjem Woitachom, na katerem se je prav tako znašla When Jasper Grows Up. To nakazuje, da so se evropski glasbeniki slogovno prilagodili ameriškemu gostu in ne obratno, čeprav vsak od avtorjev ohranja značilnosti lastnega rokopisa. Če Jerič izkazuje nekoliko večjo tendenco po ritmiki, Čepak, ki v posluh ni ponudil novih skladb, temveč je malce predrugačil tiste s samostojne izdaje, ostaja melodik. V primerjavi z njima Stowellove nimajo močno poudarjene ne ritmične ne melodične komponente, pač pa se osredotoča predvsem na barvo posamičnih tonov in celotnih kompozicij, kar poleg naslovne skladbe ponazarjata Heres or Theres in že omenjena When Jasper Grows Up.

Repertoar torej vsaj v tem primeru nikakor ni jedro tokratnega zanimanja glasbenikov, saj se srž albuma skriva v zvočnem prepletanju obeh kitar, ki je tako pristno, da solista zelo težko ločimo med seboj. To misel še podkrepita vzorčna primerka Memories in The Mandy Walk, posneta z enim samim mikrofonom. Prožnost, časovna in melodična, je občutna tudi v skladbi Cyclic Episode, razdeljeni na part I ter part II, pod katero se ni podpisal nihče od sodelujočih, kar je glede na to, da Jerič in Serafini vendarle nista povsem polnopravna člana zasedbe, toliko zanimivejše. Gre namreč za glasbenika, ki sta se kitaristoma pridružila šele nedavno in sta poprej nastopala v duu, zato se prispevek basista in bobnarja prednostno čuti v barvanju kompozicij. Te ohranjajo pretočnost, vendar obenem zvenijo precej drugače od mehkobe, kakršne smo vajeni z Makia Planeta. Zvok je manj obdelan, bolj organski, če ne mestoma celo nekoliko surovejši, česar pa vsekakor ne gre enačiti z nedodelanostjo. Ghost in the Corner zaokroža dolgoletno sodelovanje Johna Stowella in Marka Čepaka – Makija, predvsem pa ga zlahka označimo za izdelek, namenjen sladokuscem, ki stremijo h kakovostno preživetemu času in ki estetiko postavljajo daleč pred število odigranih not ali tehnični ekshibicionizem. Ob poslušanju se sem in tja zazdi, kot bi svet za kratek trenutek zastal, kar je najbrž eno najlepših daril, ki nam ga lahko da umetnost.