24.10.2018

Kantavtorske kvante: MaK 2018

V soboto, 27. oktobra, se bo v Domu krajanov Grobelno (pri Celju) odvila 8. edicija mednarodnega kantavtorstva MaK (MLADI-avtor-KANT).

Viktor Škedelj Renčelj

MaK 2018

Ob tej priliki smo se pogovorili z Gregorjem Počivalškom, enim od organizatorjev prireditve.

Letos se bo dogodila že osma edicija festivala MaK, kar pomeni, da se je dogodek prijel in že tudi pridobil na prepoznavnosti. Vseeno vas prosim, da za naše bralce nekoliko povzamete dosedanji razvoj dogodkov. 
Pred leti smo opazili, da je ta žlahten glasbeni žanr v Sloveniji precej zapostavljen, v naši regiji pa je praktično popolnoma zamrl. Prav krivično se nam je zdelo, da poleg KantFest-a praktično ni obstajala nobena platforma, kjer bi se lahko kantavtorji predstavili občinstvu. Če opišem v prispodobi je bil slovenski kantavtor kot športnik, ki dobro trenira, a na tekmi ne dobi priložnosti. Torej je na dolgi rok njegov napredek pod velikim vprašajem. Športnik potrebuje tekme, glasbenik pa nastope v živo. Iz navedenih razlogov in ljubezni do te glasbe smo se odločili, da ji ponudimo platformo, kjer se bodo srečevale tako mlade, kakor tudi stare »kant sablje« in se tako medsebojno bogatile. Prvi MaK je bil bolj poskusne narave, na drugem pa smo skupaj s Tadejem Vesenjakom in Boštjanom Imenškom že pošteno zaorali v »kant« ledino. V tretje smo potrebovali že nekoliko več pozornosti, zato smo za pomoč prosili legendarnega Janija Kovačiča. Njegov nastop je zagotovo pripomogel k večji prepoznavnosti samega festivala. Z nastopom Bakaline v četrto pa je MaK resnično zaživel. Ob petletki smo ga razdelili na dvoje in ga pripravili v dveh delih (pomlad – jesen). Tako je v prvih nekaj letih festival pridobil na prepoznavnosti tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini. Predvsem v »balkanski« regiji in na dunajski kantavtorski sceni. Obisk Aritmije (nekdanja oddaja TV SLO) v šesto je potrdil naše delo in trud, ki ga vlagamo v ta žanr.

Kakšno je vaše razmerje do najstarejšega kantavtorskega festivala pri nas KantFest Inernational (ki celo poteka v približno enakem času), pa tudi do drugih tovrstnih manifestacij, ki se vedno bolj pogosto pojavljajo (Trebnje, Maribor, Nova Gorica id.). Med seboj na kakšen način sodelujete, si izmenjujete informacije ipd.?
Predno smo se lotili celotne zadeve in v njenih samih začetkih, smo seveda večkrat obiskali svojega starejšega brata a.k.a KantFest, ga opazovali in »ocenjevali«. Nabrali nekaj prepotrebnih izkušenj in opažanj. V zasnovi gre za dva različna koncepta, a v samem bistvu enaka. Odkrivati, dajati priložnost in širiti dobro kantavtorsko muziko. KantFest je bil v tem času ob koncu avgusta, zato smo mi lansirali naš festival v jesensko obdobje. Pred dvema letoma so tudi sami zajadrali v jesen. No, saj veste, da se tudi starejši brat lahko kdaj zgleduje po mlajšemu. Ne vemo pa če je to dobro.

Kar se tiče ostalih festivalov oz. kant manifestacij mlajšega staža (S.O.S. Maribor, KvanTavtorska sabotaža v Novi GoVorici, Ocvirk – Trebnje …) pa jih seveda toplo pozdravljamo in so pokazatelj, da se je »kant« scena tudi v Sloveniji končno pričela razvijati. Pri tem bi dodal, da imamo v Sloveniji zelo dobre kantavtorje, ki si zaslužijo priložnost in prav je tako. Do konkretnega sodelovanja sicer med nami še ni prišlo, a ga ne izključujemo v prihodnosti. Z nekaterimi se poznamo in z veseljem opazujemo njihov prispevek h »kant« sceni.

Leto bosta na vašem (mednarodnem) kantavtoskem festivalu poleg uveljavljajočih se novih sil (Miha Petrlič, Zala Kralj & Gašpr Šantl) in gostov iz tujine (Olivera Popović, Stuart Neville in Yani Pearl v navezi z domačinom Martinom Martisom) nastopila tudi domača zvezdnika kantavtorskega žanra Boštjan Narat in Damir Avdić. Če prav razumem, vaš festival ni tekmovalno naravnan, temveč je revijalnega tipa. Na kakšen način sploh sestavljate program?
Tako je, naš festival ni tekmovalne narave, temveč je manifestacija »kant« muziki sami. Kot predhodno rečeno, MaK (MLADI-avtor-KANT) v svojo sredino privablja "stare in mlade" sablje kantavtorstva. Želimo, da mlajši izvajalci pridejo v stik s tistimi »kanti«, ki premorejo daljšo koncertno kilometrino in imajo v svojem opusu že tudi kar nekaj zavidljivega materiala. Kljub temu, da muzika ne pozna meja oz. ravno zato, menimo da je dobro, da v svoje okolje privabimo tudi kantavtorje iz tujine in tako obogatimo samo izkušnjo za naše »mlade kante«. Jih srečamo z drugačnim pristopom, damo nov zagon za naprej in ob vsem tem bogatimo slovensko kantavtorsko sceno.

Nam lahko predstavite letošnje nastopajoče? 
No, če poskusim vsakega nastopajočega morda opisati v enem stavku, bi rekel takole …
Damir Avdić (Tuzla / BiH oz. Ljubljana / SLO) strelja z besedami naravnost v srce, le-te pa so podprte s težko artilerijo v obliki kitare.
Boštjan Narat (Ljubljana / SLO) je vsestranski glasbenik in le vprašanje časa je bilo, kdaj bo ugledala luč sveta tudi kantavtorska duša.
Stuart Neville (Perth / SCO) je škotski kantavtor z viskijem navlaženim in s tobakom odimljenim baritonom ter še mnogo več.
Zala Kralj & Gašper Šantl (Maribor / SLO) sta »kant« dvojec, ki se poslužuje sodobnih prijemov »kantovanja« v kombinaciji z izrazito lepo obarvanim vokalom Zale.
Olivera Popović (Novi Sad / SRB) je srbska »kantica«, ki se poigrava z odnosi med mladenko in mladeničem in njunim pogledom na svet.
Miha Peterlič (Ljubljana / SLO), prodoren »lublanski kant«, ki »reciklira« nekatere glasbene prijeme iz 90-ih, na svoj, sebi lasten način.
Yani Pearl (Melbourne / AUS)  & Martin Martis (Nova Gorica / SLO), goriško-avstralska naveza, ki diha kozjanski zrak in se ob tem napaja s keltskim navdihom.

Kakšni so vaši načrti za naprej?
Festival se mora razvijati tako po izvedbeno-programski plati, kakor tudi širiti na izviren način po spletni orbiti. Ker pa je takšen festival izrazito nekomercialne narave in se sam težko napaja, potrebuje za svoj razvoj in obstoj vselej pomoč tistih, ki imajo sredstva za obstoj tovrstne kulture. Naše načrte smo podrobno že trikrat predstavili na razpisih tudi Ministrstvu za kulturo, a naleteli na gluha ušesa. Še več, njihovi argumenti resnično ne pijejo vode. Vselej so nam priznavali pomembnost našega festivala in nas po točkah ovrednotili blizu dodelitvi sredstev, a na koncu navedli argumente (proti), ki nimajo realne podlage s stanjem na samem terenu oz. sceni. Včasih človek dobi občutek, da o tem odločajo ljudje, ki ne poznajo dejanskega stanja. Morda pa bi bilo dobro, da bi v svoje delovne naloge vključili tudi nekaj terenskega dela in tako lažje ovrednotili določene razpise. Da se razumemo, tukaj ne govorimo o nekih ekstremnih finančnih okvirih, a določena finančna podpora s strani države je za sam razvoj in obstoj takšnega festivala ključnega pomena. Potrebno se je zavedati, da takšna muzika bogati slovenski glasbeni prostor. Mislim pa da ni potrebno posebej poudarjati, kakšne avtorje je že navrgla, tako v domačem, kakor tudi v svetovnem merilu.
Zatorej, viva la »KANT«!

 

NASTOPAJOČI na preteklih MaK-ih (2011-2017)

  • TriO (Šentjur),
  • Tadej Vesenjak (Velika Nedelja) & Boštjan Imenšek (Šmarje pri Jelšah),
  • FACE - Jure Bajt in Jasna Kmetec (Ljubljana),
  • Jani Kovačič (Ljubljana),
  • Ognjen Bašić Čudnoređe (Zagreb),
  • Moonshine alko (Ljubljana),
  • Bakalina (Tolmin - Čadrg),
  • Elvis Berljak (Ljubljana),
  • Tomi Lorber (Rogaška Slatina),
  • Miki Solus (Zagreb),
  • Shane O Fearghail (Dublin),
  • Andrej Boštjančič Ruda (Bistrica ob Sotli),
  • Mark Peters (London),
  • Aljaž Hrastar (Jezero pri Trebnjem),
  • Sara Renar (Zagreb),
  • Andrej Trobentar (Posočje),
  • Doug Andrews (Sheridan – Bighorn Mountains, Wyoming),
  • Jakob Kobal (Idrija),
  • Davor Matošević (Tuzla),
  • Andrej Černelč (Bistrica ob Sotli),
  • Vedran Ivorek – ToughRa (Velika Gorica),
  • Vasja Mihajlović Woody (Velenje),
  • Jerry Mažgon (Maribor),
  • Denis Katanec (Zagreb),
  • Sandra Erpe (Novo mesto),
  • Daniel Vezoja (Domžale),
  • Milan Stančić Kimi in Boban Ćosić (Sarajevo),
  • Tamara Ristić Kezz (Kikinda – Beograd).