22.12.2016

Mladi virtuozinji, pripravljeni za svetovne odre

Festival Ljubljana z mednarodnim glasbenim ciklom Mladi virtuozi nudi tako tujim kot domačim mladim glasbenikom platformo, na kateri se lahko predstavijo slovenski publiki in  začnejo graditi svojo koncertno kariero. Na 5. koncertu sta nastopili čelistka Minja Spasić in violinistka Kaja Sešek.

Maia Juvanc

Mladi virtuozi: Kaja Sešek
Foto: Festival Ljubljana

Festival Ljubljana z mednarodnim glasbenim ciklom Mladi virtuozi nudi tako tujim kot domačim mladim glasbenikom platformo, na kateri se lahko predstavijo slovenski publiki in  začnejo graditi svojo koncertno kariero. Na 5. koncertu je festival oder Viteške dvorane namenil čelistki Minji Spasić in violinistki Kaji Sešek

V prvem delu koncerta se je predstavila čelistka, ki je v Adagiu in Allegru, op. 70 Roberta Schumanna pokazala najprej svojo muzikalno občutljivost in dobro premišljen, v romantični ekspresivnosti subjekta utemeljen glasbeni izraz. Glasbenica je presenetila z zrelo igro, s katero je izrisala jasno zaokrožene glasbene misli v dolgoležečih melodičnih linijah in jih opremila z virtuoznejšimi izraznimi viški in nižišči. Njena dinamična in agogična versatilnost je prišla še bolj do izraza v drugi skladbi, Sonati za violončelo in klavir v g-molu, op. 19 Sergeja Rahmaninova

Do polnega izraza je Minja prišla v drugem, scherzoznem stavku, ki je predstavljal točko brez vrnitve in odskočno desko, s katere se je pognala v še bolj vzneseno igranje. Svojo tehnično izurjenost je usmerila v še temperamentnejše odtenke muzikalnosti, pri čemer je bila izvedba ne le prepričljiva, temveč tudi svojstvena, saj je bila njena interpretacija polna karizme. S tako uravnoteženo kombinacijo gorečega temperamenta in tehnične popolnosti, ki ji je omogočala izkoristek vseh razsežnosti gostega godalnega tona in mehkejšega pojočega zvoka, se bo polnokrvna glasbenica sčasoma in pod primernim vodstvom nedvomno lahko vidneje vključila v svetovne glasbene sestave in solistične nastope. 

Edini malo šibkejši člen nastopa je bila manj angažirana igra pianista Nenada Lečića in širše odprt pokrov klavirja, zaradi katerega so mestoma čelistko preglasile odmevajoče, zabrisane klavirske pasaže.

Drugi del koncerta je pripadel mlajši glasbenici, violinistki Kaji Sešek, ki se je predstavila z nepogrešljivimi in najtežjimi skladbami iz zakladnice virtuoznega repertoarja. Poemo, op. 25 Ernesta Chaussona je violinistka podala z bleščečo in doživeto interpretacijo, ki je zaradi njene meditativne, umirjene prezence mestoma delovala kot udejanjeni mistični spoj z glasbo. Mlada glasbenica se je kljub svojim letom presenetljivo uspešno spopadla tudi z izraznimi razsežnostmi te skladbe in ji dala svojstven zven. Z izpopolnjeno tehniko je s srhljivo lahkotnostjo prehajala čez vratolomne pasaže ter jih izmuzicirala v vsej lepoti jasnega, zglajenega in bleščečega violinskega zvoka. To izjemno virtuoznost je nato prelila v popolno izvedbo znane skladbe Uvod in Rondo capriccioso, op. 28 Camilla Saint-Saënsa. Kajina spremljevalna roka, pianistka Hermina Hudnik, je nastopila kot enakovredna glasbena partnerka, ki je primerno dozirala svoja solistična mesta in z izlivi bujne izraznosti lepo podprla celotni muzikalni nastop.

Prisluhnili smo torej glasbi vrhunskega, filigransko natančnega violinizma, ki ga je dopolnila navdahnjena izvedba po vzoru velikih mojstrov violinistov, zato si bo Kaja v bodoče nedvomno pridobila širšo prepoznavnost. Občinstvo je nastop nagradilo z bučnim aplavzom in si prislužilo dodatek, Gavoto in Rondo iz Bachove Partite št. 3, ki je zazvenel v lahkotnem in poskočnem slogu.

Moja sklepna misel se ob teh pozitivnih vtisih o mladih virtuozinjah vseeno spogleduje tudi s temnejšimi platmi klasične glasbe, posredovane občinstvu na tradicionalen, koncertni način, ki stežka konkurira spletnim prizoriščem, kjer se glasbo uživa na klik po lastni izbiri, ne da bi morali v to vložiti kakšno posebno koncentracijo, usmerjeno pozornost. Zato so živi odri, posvečeni podmladku glasbene poustvarjalnosti, resnično nepogrešljiv člen v vzgoji tako glasbenika kot publike, pravih ljubiteljev klasične glasbe. In kot del te publike bi si želela, da bi se mladi glasbeniki bolj zavzemali za sodobno glasbeno ustvarjalnost oziroma da bi jo cenili ter s tem poskrbeli za to, da se umetniški izraz nadaljuje tudi v sodobnih glasbenih govoricah.