29.12.2017

Nevidna Beethovnova in Schumannova prisotnost

S koncertom 19. decembra 2017 v atriju ZRC SAZU v Ljubljani se je zaključila sedma sezona koncertnega cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu.

Tomaž Gržeta

HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu

S koncertom 19. decembra 2017 v atriju ZRC SAZU v Ljubljani se je zaključila sedma sezona koncertnega cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu. Koncertni spored z naslovom Morje in melanholija sta pripravila violinist Wietse Beels in pianist Edoardo Torbianelli, ki od leta 2000 skupaj nastopata in raziskujeta romantični repertoar. Koncerti in snemanja so ju popeljali od Belgije do Švice in Italije.

Pred ljubljanskim občinstvom – večinoma zvestimi obiskovalci cikla – sta nastopila s sporedom, sestavljenim iz treh obsežnih sonat. Dve sta prišli izpod peresa danskega violinista, dirigenta in skladatelja Nielsa Wilhelma Gadeja (1817–1890), eno pa je ustvaril nemški pianist, orglavec, dirigent in skladatelj Felix Mendelssohn Bartholdy (1809–1847).

Gade je ustvarjalni navdih črpal predvsem iz narave oziroma, konkretneje, morja, ki obdaja njegovo domovino. Naklonjenost, ki jo je romantična glasba kazala do programskih, izvenglasbenih vsebin, je v njegovih delih prišla močno do izraza. V glasbeni govorici – izboru in uporabi motivov, fraziranju, barvnih učinkih itn. – se je zgledoval predvsem pri Robertu Schumannu, a tudi pri njegovi ženi Clari Wieck Schumann, prav tako skladateljici. Povezovale so jih glasbene ter prijateljske vezi. Vse te vplive prepoznamo v obeh izbranih Gadejevih delih, v Sonati št. 2 v d-molu, posvečeni Robertu Schumannu, ter Sonati št. 1 v A-duru, posvečeni Clari Wieck Schumann, s katero jo je Gade tudi krstno izvedel.

Wietse Beels in Edoardo Torbianelli torej nista očarala le z izjemno homogenim in okrog jasne rdeče niti spletenim sporedom, temveč tudi z izjemno interpretacijo. S historičnim glasbilom in slogu ustrezno tehniko sta razkazala lahkotno igro, neobremenjeno z željo po masivnosti zvoka.

Gade in Schumann sta kot predstavnika visoke romantike svojo slogovno usmeritev razvijala kot dediščino nekoliko konservativneje usmerjenega zgodnjega romantika Mendelssohna, na katerega je glasba prejšnjih obdobij napravila močan vtis, ki je trajal vse življenje. Spomnimo se njegove obuditve Bachovega Matejevega pasijona iz pozabe (leta 1829). Na mladega Mendelssohna je močno vplival tudi opus Ludwiga von Beethovna, čigar dela povezujejo klasicizem in romantiko ter so številnim skladateljem 19. stoletja predstavljala zgled in izziv. Ta vpliv močno čutimo v Mendelssohnovi Sonati v f-molu, op. 4 iz leta 1823.

Izbrani repertoar v sklopu koncertnega cikla Harmonia concertans predstavlja odmik od večinoma baročnega in renesančnega repertoarja, hkrati pa poudarja pomen obravnave romantične glasbe z enakim pristopom (historično ozaveščeno interpretacijo), kot ga zahteva vsa glasba, nastala pred 20. stoletjem, časom sodobne muzikološko kritične obravnave glasbe in njenega dokumentiranja na nosilcih zvoka. Takšna obravnava od izvajalcev zahteva posebno znanje in tehnične veščine. Pri tem so jim v veliko pomoč historična glasbila oziroma njihove replike. Tokrat je na odru stal klavir znamke Blüthner iz leta 1856, tip klavirja, kakršen je bil prvotnim izvajalcem Schumannovih, Mendelssohnovih in Gadejevih del verjetno najbolj znan in dostopen.

Wietse Beels in Edoardo Torbianelli torej nista očarala le z izjemno homogenim in okrog jasne rdeče niti spletenim sporedom, temveč tudi z izjemno interpretacijo. S historičnim glasbilom in slogu ustrezno tehniko sta razkazala lahkotno igro, neobremenjeno z željo po masivnosti zvoka. Izražala sta se enotno ter popolnoma predano retoriki in izrazni moči samih glasbenih del. In ta se skriva predvsem v detajlih; iz popolno oblikovanih in interpretiranih motivov sta stkala čudovito spevne, povedno poudarjene in naravno predihane fraze ter posledično celotne stavke, pri katerih je pred preglednostjo oblike prednost imela sporočilnost vsebine.

Enkratno vzdušje koncerta je sklenilo letošnjo sezono in vpeljalo obiskovalce v praznične dni ob prehodu v novo leto. V tem se nam obeta naslednja sezona Stare glasbe na Novem trgu, ki sta jo napovedala predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, dr. Metoda Kokole, in umetniški vodja koncertnega cikla, Domen Marinčič.