27.12.2016

O soodločanju in samoupravljanju v orkestrih

Mag. Klemen Hvala, violončelist, član Orkestra Slovenske filharmonije in programski vodja Komornega orkestra Slovenske filharmonije piše o samoupravljanju in soodločanju v orkestrih.

mag. Klemen Hvala

mag. Klemen Hvala
Foto: Tamara Tasev

V svetu korporacij pomeni soodločanje ali sodelovanje delavcev pri upravljanju polnopravno participacijo pri upravljanju in celostno poznavanje vseh zadev v organizaciji. Za zaposlene pomeni to višjo stopnjo vključenosti na področju dela ter poznavanje njene identitete in poslanstva, zaradi česar zaposleni čutijo večjo pripadnost k tej organizaciji. Za orkestrske glasbenike pomeni soodločanje sodelovanje pri upravljanju vseh dejavnosti, ki zadevajo delo orkestra ali celotne organizacije, v okviru katere orkester deluje. V prihodnosti, ponekod pa tudi že v sedanjosti, čakajo koncertne orkestre izzivi, ki bodo ključni za njihov obstoj in preživetje. Nekateri poznavalci menijo, da bo treba v ta namen orkestrske glasbenike intenzivneje vključiti v vodenje orkestra, saj so najpomembnejša interesna skupina v orkestru. V njem preživijo večji del svoje poklicne kariere in se najhitreje poistovetijo z njegovim poslanstvom. Paul R. Judy1 pravi, da lahko sodelovanje glasbenikov pri upravljanju orkestra prispeva k uresničevanju poslanstva orkestra in poveča njegovo učinkovitost.

Ideja o sodelovanju delavcev pri upravljanju organizacij ni nova. V Nemčiji daje delavcem to pristojnost ustava že od leta 1951. Sistem je znan pod imenom Mitbestimmung (soodločanje), podobne strukture pa so v veljavi tudi v skandinavskih državah. V nemških orkestrih je predstojništvo orkestra izvoljeno zastopstvo članov orkestra in je skupaj z intendantom in šefom dirigentom v vrhnjem managementu na odločevalski ravni orkestra, predstavniki orkestra pa so tudi polnopravni člani uprav. Thomas Brezinka pravi, da je predstojništvo orkestra tudi v praksi prvi in najpomembnejši sogovornik managementa orkestra, ko gre za vprašanja, povezana z delovanjem orkestra2. Predstojništvo je med drugim udeleženo pri odločanju o primernosti kandidatov za funkcijo umetniškega vodje (ali šefa dirigenta) orkestra, kjer štejejo njihove umetniške kompetence, in o prekinitvi ali podaljšanju pogodbe z umetniškim vodjo orkestra, pri nadzoru načrtovanja dela orkestra, pri izbiri kandidatov, prijavljenih na avdicijo, pri razpisu in izvedbi avdicij ter pri vseh drugih umetniških zadevah v orkestru. Podoben model soodločanja uporabljajo številni drugi orkestri po vsem svetu.

Soodločanje in samoupravljanje sta torej pojma, ki v splošno sprejetem pojmovniku označujeta sodelovanje pri upravljanju (soodločanje) in lastništvo organizacije (samoupravljanje). V historični perspektivi slovenskega družbenega okolja se je samoupravljanje nekdanjega enostrankarskega sistema izjalovilo in ima v današnjem družbenopolitičnem diskurzu izrazito slabšalen prizvok, v demokratičnem sistemu pa lahko soodločanje pomeni visoko participacijo zaposlenih pri soupravljanju. In rezultat je običajno boljše delovanje organizacij, med drugim tudi orkestrov.

V ameriških orkestrih se je tovrstno soodločanje prvikrat pojavilo v času finančne krize. Takrat so si glasbeniki v zameno za privolitev v znižanje plač izborili pravico do soodločanja pri upravljanju orkestrov. Ko je organizacija Symphony Orchestra Institute izvedla raziskavo, v katero je vključila okoli 60 udeležencev s področja delovanja ameriških orkestrov, je med člani upravnih odborov, izvršnimi direktorji, dirigenti in glasbeniki prevladalo mnenje, da se orkestri in umetnost nasploh neprestano soočajo s krizo, ki pogosto ni le finančna, ampak tudi kriza identitete in poslanstva teh organizacij. Sodelovanje glasbenikov pri upravljanju so prepoznali kot učinkovit odgovor na izzive, s katerimi se danes sooča večina orkestrov. S svojim aktivnim sodelovanjem lahko namreč glasbeniki prispevajo k splošni dobrobiti celotne organizacije, hkrati pa je njihovo vključevanje v odločanje učinkovit pristop k odpravljanju morebitnega poklicnega nezadovoljstva. Peter Benoliel3 na primer pravi, da so orkestrski glasbeniki jedro organizacije, brez njih ne bi bilo orkestra in ponudbe za občinstvo. Razen tega so od vseh udeležencev v organizaciji glasbeniki tudi edini, ki ostanejo tu skozi svojo celotno kariero. Vsi drugi, tako management in osebje kot občinstvo, pridejo in odidejo, kar pomeni, da so ravno glasbeniki tisti, ki najbolj občutijo (ne)uspeh organizacije. Allen Rieselbach4 meni, da je sodelovanje glasbenikov pri upravljanju pomembno iz dveh vidikov: poklicni glasbeniki imajo bistveno več znanja s področja glasbe kot člani upravnega odbora in so prek stikov z drugimi glasbeniki zelo dobro obveščeni o (ne)uspešnih pobudah in aktivnostih v drugih orkestrih, poleg tega pa so običajno v organizaciji tudi dlje od drugih članov odbora, zato lahko k razgovorom prispevajo dragoceno zgodovinsko perspektivo. Orkestri, ki so člani International Conference of Symphony and Opera Musicians (ICSOM) ali Regional Orchestra Players Association (ROPA), danes vključujejo glasbenike kot predstavnike članov orkestra v delo svojih upravnih odborov in njihovih komisij v teh orkestrih. Članstvo v upravnem odboru je ena najbolj strukturiranih oblik sodelovanja glasbenikov v sistemu odločanja. V ameriških orkestrih poznajo več različnih tipov upravnih odborov, prav tako obstajajo tudi razlike v dejanskem obsegu vključevanja glasbenikov in odločanja. 

Povsem drugačno vlogo in pomen ima v orkestrih samoupravljanje. V samoupravnem modelu orkestra kot organizacije (self-governing orchestra) so lastniki orkestra običajno kar glasbeniki sami, ki so hkrati edini delničarji ali nosilci interesov (stakeholders) v orkestru. Ne glede na drugačno lastniško strukturo pa to ne pomeni, da ti orkestri niso javno financirani; tudi ti namreč uporabljajo organizacijsko strukturo tradicionalnih koncertnih orkestrov. V skladu s statutom orkestra glasbeniki izvolijo izmed članov orkestra upravni odbor, ki sprejema odločitve v zvezi s strategijo, vodenjem in programsko politiko orkestra. Kritiki tega sistema pravijo, da lahko takšna lastniška struktura vodi k sprejemanju odločitev, ki gredo v prid kratkoročnim interesom glasbenikov, namesto da bi bila na prvem mestu glasba; menijo, da to nadalje pogosto vodi k vzniku različnih politikantskih klik in obračunavanju med posameznimi interesnimi skupinami v orkestru. Po drugi strani Colin Lawson ugotavlja, da je v primerih, ko samoupravni model orkestra deluje pravilno, to najboljši možni organizacijski model za delovanje orkestrov5. Zaradi dobrega managementa ter dobro informiranega, odgovornega in predanega upravnega odbora imajo glasbeniki namreč dejanski vpliv in avtonomnost pri delovanju orkestra. Glasbenike kot lastnike orkestra vodi občutek ponosa, saj imajo priložnost, da razmišljajo in odločajo o glasbi kot primarnem outputu organizacije, zato lahko pravočasno implementirajo spremembe, potrebne za uspešno delovanje orkestra na dolgi rok. Ni naključje, da najdemo med orkestri s tovrstnim organizacijskim modelom nekatere najuspešnejše evropske orkestre. Omenimo vsaj Berlinske filharmonike, Dunajsko filharmonijo in London Symphony Orchestra. Med njimi pa so kljub podobni organiziranosti opazne razlike v načinu delovanja, financiranja in predvsem v razlogih za njihov nastanek. Medtem ko so evropske kooperative nastale zlasti zaradi nezadovoljstva z nekdanjim managementom, primer so Berlinski filharmoniki in London Symphony Orchestra, ali kot organizacija izvajanja dodatne (koncertne) dejavnosti glasbenikov Dunajske filharmonije, ki so sicer redno zaposleni v Dunajski državni operi, so današnje ameriške kooperative praviloma nastale na ruševinah bankrotiranih orkestrov, ki so jih vodili nesposobni managerji, kot pojasnjuje Lawson.

Soodločanje in samoupravljanje sta torej pojma, ki v splošno sprejetem pojmovniku označujeta sodelovanje pri upravljanju (soodločanje) in lastništvo organizacije (samoupravljanje). V historični perspektivi slovenskega družbenega okolja se je samoupravljanje nekdanjega enostrankarskega sistema izjalovilo in ima v današnjem družbenopolitičnem diskurzu izrazito slabšalen prizvok, v demokratičnem sistemu pa lahko soodločanje pomeni visoko participacijo zaposlenih pri soupravljanju. In rezultat je običajno boljše delovanje organizacij, med drugim tudi orkestrov. 


1. Paul R. Judy je ustanovitelj organizacije Symphony Orchestra Institute.

2. Thomas Brezinka, Orchestermanagement, Gustav Bosse Verlag, Kassel, 2005.

3. Peter Benoliel je predsednik uprave Philadelphia Orchestra Association.

4. Allen N. Rieselbach je predsednik uprave Milwaukee Symphony Orchestra.

5. Colin Lawson, The Cambridge Companion to the Orchestra, Cambridge University Press, 2003.