29.11.2011

Kriza domačega improviziranega rapa?

V primerjavi s preteklimi prvenstvi je bilo tokrat očitno, da smo ob neudeležbi najboljših domačih raperjev spremljali vsebinsko in spretnostno okrnjeno tekmovanje.

Goran Kompoš

Palijo (foto: Gregor Okorn)
Foto: Gregor Okorn
5. državno prvenstvo v freestylu, Gala Hala, Ljubljana, 25. 11. 2011

Da bo letošnje peto državno prvenstvo v freestyle rapu okrnjeno, se je vedelo že nekaj dni pred samim dogodkom, saj so koncertne obveznosti preprečile udeležbo nekaterim najvidnejšim domačim raperjem. Ker so manjkali N'toko, Trkaj in Pižama, je to pomenilo, da bo čast zmagovalcev preteklih štirih prvenstev branil le Unknown. Nastopu se je odpovedal tudi freestylersko spretni Zlatko, ki je tokrat sedel v komisiji, pogrešali pa smo še nekatere druge vidnejše freestylerje. Po drugi strani je odsotnost favoritov odprla več prostora nadobudnim, mlajšim rimoklepačem, vendar ti lepe priložnosti niso najbolje izkoristili. Spodobnih, sproti nastajajočih rim sicer ni manjkalo, toda pravega naslednika domačih raperskih eminenc tokratno prvenstvo žal vendarle ni naplavilo.

Poznavalci to prakso radi primerjajo s konceptom improvizirane glasbe, toda v praksi se zdi, da je improvizirano rapanje še za stopničko zahtevnejše.

Resnici na ljubo je bil takšen razplet na neki način pričakovan; nenazadnje velja freestyle za eno najzahtevnejših raperskih disciplin, pri kateri pomembno vlogo igrajo predvsem izkušnje. Pravila takih tekmovanj so razmeroma preprosta: vsak nastopajoči ima na voljo omejen čas, v katerem si mora sproti izmišljevati rime na naključno izbrane iztočnice in v neposrednem spopadu premagati svojega nasprotnika. Poznavalci to prakso radi primerjajo s konceptom improvizirane glasbe, toda v praksi se zdi, da je improvizirano rapanje še za stopničko zahtevnejše. Medtem ko inštrumentalna improvizacija dopušča več manevrskega prostora, v hipnem klepanju rim praktično ni prostora za napake. Čeprav so raperjem v oporo beati, so oni tisti, ki morajo prevzeti iniciativo, zato lahko vsak izpad idej pripelje do mučne tišine, ki hitro poruši koncentracijo, to pa še potencira glasno protestiranje publike.

Ker se je za naslov najboljšega tokrat potegovalo kar 32 raperjev, je bil vsak posamični nastop omejen na eno minuto; tako je bilo prostora za napake še manj. Ob klasičnem turnirskem sistemu izločanja je namreč trenutek nezbranosti tudi za favorite lahko pomenil slovo od uvrstitve v naslednji krog. To je pomenilo, da morajo pretendenti pač v vsakem dvoboju iztisniti svoj maksimum. Vsakokratno napredovanje si je torej zagotovil raper, ki je najbolje izkoristil svojo minuto, ta časovni okvir pa je predstavljal še dodatno oviro. Medtem ko je bila minuta nekaterim opazno predolga, so se drugi na delovno temperaturo ogreli šele ob njenem izteku. Časa za kakršnokoli vnaprejšnjo pripravo ni bilo, saj je vsak dobil iztočnico neposredno pred svojim nastopom. Organizatorji so morebitne vnaprej pripravljene rime preprečili še z različnimi freestylerskimi poddisciplinami.

Še največ zadrege je tekmovalcem povzročalo hvaljenje nasprotnika (...)

V prvem krogu so se skozi personifikacijo med drugim spopadli sms in e-mail, Janković in Janša, Kmetija in Big Brother. V drugem krogu so zlagali rime o bolj in manj uporabnih predmetih, ki so jih sproti vlekli iz vreč. V tretjem so nadaljevali besedila slovenskih popularnoglasbenih »biserov« in domiselno uporabljali besede, na katere bi navadni smrtniki tudi po premisleku verjetno težko našli rimajoče asociacije. Polfinalisti so publiko skušali prepričati, da so »Papež, Bog, Lionel Messi ter Cristiano Ronaldo« in hvalili svojega nasprotnika. Finalista pa sta moči pomerila v prepletu vseh disciplin, poleg teh pa sta eno od obiskovalk poskušala prepričati še, da sta idealna partnerja za sanjski zmenek. Vsaka disciplina je botrovala zabavnim dvobojem. Še največ zadrege je tekmovalcem povzročalo hvaljenje nasprotnika; v svoji izvorni različici je freestyle namreč zrasel na medsebojnem »dissanju« oziroma žaljenju, zato večini pohvale na račun nasprotnika nikakor niso hotele z jezika.

Zmagovalce posameznih dvobojev je določala petčlanska komisija, v kateri so sedeli Ula Furlan, Zlatko, Jure Longyka, Boris Petković (režiser dokumentarca V letu hiphopa) ter en vidnejših domačih raperskih producentov, Šuljo, sicer član kolektiva Tekochee Kru. Kljub priložnostno neveljavnim glasovnicam je peterica v večini primerov podprla spretnejše raperje. Kadar ni bila enotna, je zmagovalca določil glas publike, ki pa ni bil vselej objektiven, saj so imeli nekateri tekmovalci več podpornikov kot drugi.

Valterap; v ozadju Boštjan Napotnik - Napo, ki je vodil tekmovanje. (foto: Gregor Okorn)Odzivi po dogodku so bili različni, kritike so letele predvsem na račun uveljavljenih raperjev, ki so se dvobojev z bolj zabavljaško razpoloženimi nasprotniki lotili preveč zlahka. Po solidnih prvih dveh ali treh krogih so drug za drugim odpadali na preteklih freestyle prvenstvih suvereni raperji Amo, Prizn, Palijo, Mostiščar, Abstrakt, Unther, tudi Don Pezzanno in nekateri drugi. V katero kategorijo sodi freestylerski novinec 50 Franks, ki se mu je uspelo uvrstiti v finale, ni povsem jasno. Zdi se, da je v prvih štirih krogih naletel na razmeroma nerazpoložene nasprotnike, medtem ko ga je v finalu povsem izdala trema. Kljub temu je ponudil nekaj solidnih nastavkov in bo morda po nabranih izkušnjah in piljenju svojega izraza na prihodnjih tekmovanjih še napredoval. Da tokrat ni bil enakovreden tekmec drugemu finalistu, Unknownu, je nenazadnje športno priznal tudi sam. Zmagovalec petega državnega prvenstva Unknown je bil pač daleč najbolj suveren raper. Gladko je odpravil vse tekmece, zasluženo dvignil lovoriko najboljšega in s svojimi spretnostmi in duhovitimi rimami navdušil tako publiko kot komisijo.

Za naslov najboljšega se je tokrat potegovalo kar 32 raperjev; zmagal je Unknown.

V primerjavi s preteklimi prvenstvi je bilo tokrat očitno, da smo ob neudeležbi najboljših domačih raperjev spremljali vsebinsko in spretnostno okrnjeno tekmovanje. Kljub temu je dogodek skozi prizmo odličnega razpoloženja upravičil del svojega poslanstva. Potem ko smo zadnje prvenstvo pred tremi leti spremljali v Križankah, sta vroča atmosfera in navijaško razpoložena publika v razprodani, do zadnjega kotička napolnjeni Gala Hali dali vedeti, da tovrstni dogodki ves svoj potencial izkoristijo v klubih. Dobra popotnica prihodnjim prvenstvom so predvsem številčno bogato zastopane vrste raperjev z vseh koncev Slovenije in nenazadnje velik interes publike, ki prihaja bodrit svoje favorite.

@http://www.youtube.com/watch?v=fwRzasJJZbI@