17.12.2016

Parliament Attack ni podpisal!

Prejšnji mesec so angažirani in provokativni punk rockerji Parliament Attack izdali prvenec z dolgim naslovom Etični kodeks spoštovanja slovenske kulture, običajev in načina življenja.

Dušan Mijanović

Etični kodeks spoštovanja slovenske kulture, običajev in načina življenja

Parliament attack

Etični kodeks spoštovanja slovenske kulture, običajev in načina življenja

samozaložba
2016

Prejšnji mesec so angažirani in provokativni punk rockerji Parliament Attack izdali prvenec z dolgim naslovom Etični kodeks spoštovanja slovenske kulture, običajev in načina življenja. Zgodba skupine Parliament Attack se prične pred šestimi leti, ko so se skupaj zbrali trije gimnazijci in gimnazijka z namenom, da igrajo punk, rock in punk rock. Danes zasedbo sestavljajo kitarist Bogdan Golobič, bas kitarist Anže Mraz, kitarist in pevec Klemen Berus ter bobnar Ambrož Pušnik. V šestih letih se je skupina udeleževala festivalov, koncertov ter študentskih glasbenih natečajev, toda zahodno od Ljubljane ji še ni uspelo prodreti.

Ploščo, ki je bila posneta v Novem mestu ter zmiksana v Trbovljah, odprejo s pesmijo, ki nosi naslov Pesem o ničemer. Sledi komad Ha Ha, v katerem obračunajo z nestrpnostjo. Skupina prihaja iz okolja, kjer se nestrpnost izraža javno in s konkretnimi dejanji. Spomnimo, lani je bil AKC Sokolc, ki deluje v najstarejšem Narodnem domu v Sloveniji, v času begunske krize tarča napadov nestrpnežev. Komad Etični kodeks spoštovanja slovenske kulture, običajev in načina življenja, po katerem je album dobil ime, najbolje opiše naslovnica albuma, ki jo je izdelala ilustratorka in tipografinja Dora Kaštrun. Prikazuje še nerojeni človeški plod, kako iz maternice steguje roko, da bi čim prej podpisal kodeks, ki ga bo uniformiral v nadaljnjem življenju. Na hrbtni strani albuma se motiv ponovi s to razliko, da tokrat vlogo fetusa odigra kar skupina. Štirje punkerji z gatami na glavi, ki predstavljajo nerojenega otroka z imenom Parliament Attack, pokažejo etičnemu kodeksu sredinec. Edini ljubezenski komad na plošči, Noćna morala, deluje kot cover hrvaške skupine Hladno pivo. V skladbi Reinkarnacizem prvič zaslišimo zvok teremina, enega prvih elektronskih inštrumentov, ki je znan tudi po tem, da je morda edini glasbeni inštrument, na katerega se igra brez dotika. Sedmi komad Nekdo razume je kritika neoliberalnega sistema, ki razmišlja namesto nas. Izjava »ne razumem slabe banke, ne poznam nobene dobre!« se lahko mirno primerja z vprašanjem »Kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke?«, ki ga je v Operi za tri groše zastavil dramatik Bertolt Brecht. Album vrhunec doseže v deseti kompoziciji, ki nosi naslov Lorelei. Že mladi Štulić je iskal inspiracijo v pesmih Heinricha Heineja, kot kaže, je Heine z mitom o zapeljivki mornarjev navdušil tudi člane skupine. Komad se prične v provokativnem slogu, ki nagovarja k samopoškodovanju oziroma spremembi spolne identitete ali celo čemu tretjemu. Začetna dijaška punk rock provokacija se sprevrže v energičen in ponavljajoči se eksperimentalni rock, obogaten z zvoki teremina. Šestminutna pesem po dolžini in glasbeni vsebini odskakuje od predhodnih, ki se raztezajo največ v dolžino dveh minut. Plošča se zaključi s štiriminutnim cukrčkom, zaradi katerega ni strahu, da bo kdo dobil sladkorno bolezen. Bend se je lotil obdelave znane skladbe iz filma Sreča na vrvici, ki sta jo podpisala Dečo Žgur in Svetlana Makarovič. Če sprava kaže, da bo po dobrem uvodu komad namenjen študentsko žurerski populaciji, ga člani zasedbe nekje pri drugi minuti tudi s pomočjo mandoline in teremina dvignejo visoko v svet sanj, v sfero omamnega petja siren. Da nas pesem ne bi preveč zavedla in bi se raztreščili na čereh, jo spustijo, da kot po tekočem traku oddrvi tja, kjer so trate še zelene. Na koncu skladbo umirijo, a lepoto sladkega konca prekine oddaljeno jesiharsko dretje, ki nam sporoča: sanj je konec. Dobrodošli v realnosti, kjer velja etični kodeks spoštovanja slovenske kulture, običajev in načina življenja!

Ploščo je posnel in produciral Aljaž Bastič, študent AGRFT-ja, ki je pred kratkim zaključil šolanje na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet. Na album je uvrstil enajst razgibanih punk rock skladb. Poslednji dve, namenjeni glasbenim sladokuscem, sta prežeti z eksperimentalnim rockom, kar daje plošči širino in raznolikost. Sporočila pesmi so enostavna, toda močna, so lucidna in se pozornega poslušalca še kako dotaknejo. Kot zanimivost naj omenim, da je v knjižici, ki je priložena zgoščenki, na fotografiji prikazan tudi producent Bastič, kako posredno reklamira produkte nekaterih multinacionalk. Vsekakor gre za še eno v nizu provokacij, ki si jih bend zelo rad privošči. Pred štirimi leti je skupina zakuhala plakatno afero s plakati z obešenjaško tematiko, ki jih je lepila v domačem kraju, da bi opozorila na neenakopravno promocijo na nekem festivalu. Organizatorji zafrkancije niso razumeli in skupina je ostala brez nastopa na prireditvi. Zgodba po vsebini nekoliko spominja na subkulturni boj, ki se je pripetil na prvem Novem rocku. Skupina se izraža direktno, pove, kar misli, poslužuje se lucidnih premetank, v komadih nemalokrat slišimo oznake za štiri genetične elemente, ki jih je v parodiji z naslovom KPGS (Oda radosti) Rambo Amadeus zaupal filozofu Heraklitu. Čeprav je članom benda idol Jello Biafra in se glasbeno zgledujejo po kalifornijski skupini Dead Kennedys, lahko najdemo sorodnosti tudi pri punk in novovalovskih slovenskih skupinah, kot so Niet, Via Ofenziva, Kuzle, Šund, Otroci socializma, Nina Bulatovix in Rodoljubac. Zadnja je že konec devetdesetih znotraj punk rocka eksperimentirala z zvoki teremina.

Fantje so znani po živih nastopih, ki jih krasi dobra komunikacija s publiko, kostumografirani šov in teatralen nastop ter trezna shizofrenost. Frontmen Berus ima poleg nastopanja smisel tudi za marketinške poteze. Prejšnji mesec se je še pred uradnim izidom plošče podvizal in uletel na enega izmed dogodkov iz cikla glasbenih delavnic Fundament, ki jih organizirata SIGIC in showcase festival MENT Ljubljana. Ko je delil prvenec v promocijske namene, je v Kogojevi dvorani s svojim gverilskim nastopom požel nemalo pozornosti.

Današnja tehnologija omogoča, da anonimnež s pomočjo družabnih omrežij anonimnežu kontrolira misli. Tudi sam sem prečekiral družabne profile članov benda in naletel na podatek, da je eden od članov zasedbe z mislimi pri bogatem opusu kitarista in skladatelja Franka Zappe. Potemtakem se za kreativno bodočnost skupine ni bati.