08.03.2018

Razigrana združitev gledališča in glasbe

V otroške čevlje smo skočili tudi ob ogledu prvih dveh predstav glasbeno-gledališke nagajivke z naslovom Pedenjped in Pedenjsvet, ki sta potekali v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani

Klara Gruden

Pedenjped in Pedenjsvet
Foto: © Glasbena matica Ljubljana

V soboto, 3. 2., in v nedeljo, 4. 2. 2018, zasneženi dnevi niso bili edini, ki so nas popeljali v otroške dni razigranosti in radosti. V otroške čevlje smo zlahka skočili tudi ob ogledu prvih dveh predstav glasbeno-gledališke nagajivke z naslovom Pedenjped in Pedenjsvet, ki sta potekali v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani. Velika večina prisotnih na premiernem sobotnem dogodku je že bila v otroških čeveljcih, saj je predstava namenjena otrokom od 6. do 11. leta starosti, poleg tega pa so še sami ustvarjalci nagajivke večinoma otroci, vrstniki navihanega Pedenjpeda, tega železnega lika otroške literature. Gledališko plat nastopa so predstavili člani gledališke skupine Pionirskega doma pod vodstvom in režijo Urše Strehar Benčina skupaj z gostjo Tejo Bitenc v glavni vlogi Pedenjpeda, medtem ko so za glasbeno plat poskrbeli pevci Otroškega pevskega zbora Glasbene matice pod vodstvom zborovodkinje Tatjane Dolenc in ob spremljavi pianistke Metode Kink.

Skupaj z mladimi gledališčniki so zgodbo soustvarjali mladi glasbeniki, člani Otroškega pevskega zbora Glasbene matice pod vodstvom zborovodkinje Tatjane Dolenc. Glasovi so lepo zveneli in besedilo je bilo dobro artikulirano, s čimer je bila nit zgodbe še dodatno podprta. Otroškost glasov je magično oblikovala celotno sliko nagajivke.

Mladi gledališčniki so dokazali, da že znajo nastopiti zelo odgovorno in profesionalno. V času predstave smo spoznali Pedenjpedovo družino, sošolce, učiteljico in najboljšo prijateljico. Otroci so se v vloge dobro vživeli in nam z velikim pogumom prikazali svojo sedanjo gledališko pot, h kateri pristopajo z velikim veseljem in ponosom. Teja Bitenc je kot izkušena igralka vlogo Pedenjpeda odigrala brezhibno in zelo angažirano, na trenutke celo nekoliko preveč. Glede na misel Nika Grafenauerja, avtorja besedila, da se je z likom Pedenjpeda želel karseda približati otroškemu načinu gledanja na stvari in dogodke, s katerimi prihajajo v stik v vsakdanjem življenju, menim, da bi bilo pristneje, če bi glavno vlogo dodelili otroku, ki bi bil že sam po sebi ravno prav navihan, da bi se lahko vživel v lik hudomušnega Pedenjpeda. V določenih segmentih smo namreč pogrešali otroško pristnost in razigranost, ki jo otroci izžarevajo naravno. Odraslemu stopiti v vlogo razigranega in nagajivega otroka ni vedno najlažje. Angažma vseh gledališčnikov je bil vsekakor velik in navdušujoč, njihova igra je bila doživeta kljub nekoliko skromni sceni in rekvizitom. Da bi se tako nastopajoči kot otroci v dvorani še lažje vživeli v dogajanje, pa bi v prihodnje predstavo lahko še nekoliko nadgradili; vsekakor bi prav prišlo še nekaj preprostih in lahko dostopnih pripomočkov.

Skupaj z mladimi gledališčniki so zgodbo soustvarjali mladi glasbeniki, člani Otroškega pevskega zbora Glasbene matice pod vodstvom zborovodkinje Tatjane Dolenc. Glasovi so lepo zveneli in besedilo je bilo dobro artikulirano, s čimer je bila nit zgodbe še dodatno podprta. Otroškost glasov je magično oblikovala celotno sliko nagajivke. Zazvenele so skladbe različnih skladateljev, ki so si sledile takole: Sklanjatev in Glasbenik Petra Šavlija, Trd oreh Matevža Goršiča, Šlik šlak Karola Pahorja, Abeceda Petra Šavlija, Slikar Tadeje Vulc, Vrtnar Boruta Lesjaka, Uspavanka Petra Šavlija in Korenjak Alda Kumarja. Pri vsaki je bilo moč slišati in prepoznati skladateljevo govorico in izraz. Izbor in vrstni red skladb je bil pester, vsaka melodija pa svojstvena in napisana primerno ne samo obsegu otroškega glasu, temveč tudi otroškemu doživljanju sveta, zato smo še lažje vstopili v Pedenjpedov svet. Ne smemo pozabiti omeniti niti tega, da so skladbe še posebno dobro zazvenele zaradi pianistke Metode Kink, ki je kljub nekaterim težavnim delom znotraj klavirskih partov otroški zbor spremljala lahkotno in z odliko.

Ob pogledu na otroke v dvorani smo lahko ugotovili, da so se z lahkoto vživeli v glasbeno-gledališko nagajivko. Pritegnili so jih predvsem Pedenjpedova igrivost in nagajivost, pogovorni jezik in prepričljivi gledališčniki, seveda pa tudi glasba, ki je dala predstavi posebno noto. Po koncu premiere so se obiskovalci zaradi prijetnega vzdušja še nekaj časa zadržali v Festivalni dvorani Pionirskega doma. Če si predstave še niste uspeli ogledati, imate za to še priložnost, in sicer 8. 5. 2018 v Večstopenjski šoli v Opčinah v Italiji.