Sveže, suvereno.

Hei’An predstavlja svoj drugi album. Deset komadov v angleškem jeziku lahko opišemo z oznako progresivni post metalcore. Material niha med spevnostjo, brutalnostjo in ambientalnimi sintetičnimi podlagami. Večinoma se izmenjujeta spevni in kruleči vokal. Album je digitalno obdelan, brutalni groove se izmenjuje s spevnimi deli, ki so lirično osebnoizpovedni, v moderni mešanici čustvenih pesmi pa je mogoče slišati elemente metala, rocka, popa in elektronskega glasbenega stila. Plošča Kiss Our Ghosts Goodbye je moderen in izpiljen izdelek, ki se drži določenih smernic, a pri tem ostaja svež in suveren. Produkcijsko obdelan, nam ponuja nabor čustvenih pesmi, ki so ojačane s težkimi kitarami, z razvejanim, zdaj počasnim in spet drugič drvečim ritmom in z ambientalno digitalno podlago. Lirika je srčna in jezna obenem. Skratka, še en suveren album, vreden večkratnega poslušanja.

Uvodoma nas privabi prav elektronski del, Aberration: Let's make sure to kiss our ghosts goodbye. Zanimiv je elektronsko obdelani vokal, ki vodi v album. V nadaljevanju je moč slišati za plato značilen produkcijsko ojačan masovni groove, ki se menja z ambientalnim zvokom in ojačanim brzečim ritmom ter obveznim breakdownom proti koncu komada (My Harness). Za vokalno izmenjavanje sta zadolžena krulež Aljaž Novak in melodični pevec Matic Blagonič, ki zažiga tudi na nižje uglašeni kitari in je nasploh gonilna sila zasedbe. What a shame je podobno nastavljen komad, ki v kitici daje prostor vokalni melodiki, kitare Matevža Počiča stopijo v ozadje, v ospredju so zopet ambientalni deli, v žagajočih delih, ki dajejo poudarek, pa najbolj izstopa ritem sekcija basista Petra Smrdela, sicer zadolženega še za sinte, ter bobnarja Gaja Bostiča. Kitare nato ne zaostajajo, ampak dajejo nižje uglašeno podlago. Skupaj tako dobimo gmotno inštrumentalno podlago, ki je ena izmed značilnih delov albuma. 

Proti polovici se navadimo na zvok. »My blood is ink, my heart a page / Why’d I have to put it in a cage? / Oh, what have I done to let you down?« Ko je govor o »prepovedani« seksualnosti … Drugi del komada kipi, žge, divja (To Let You Down). Najbolj inštrumentalno zasnovo ima po Blagoničevih besedah Dearest. Kombiniranje brutalnosti in spevnosti je to, skladba pa govori o borbi z neozdravljivo boleznijo. Sledi še eden izmed komadov, značilnih za album, in zanj je velik del verzov prispeval Novak (Beneath The Sinking Moon). »When did the silence ever get so loud? / I finally figured out what you’re about / The world is calling but I don’t want out / The undertow beneath you,« tako gre refren, izpostaviti pa velja še sedemnajstsekundni Novakov krik (Undertow). Od bolj umirjenih, ambientalnih in plavajočih delov v prvem delu komadov lahko izpostavimo tiste v skladbah Liberated in What Do You Have To Save ter Make Me Want To Leave You. Dinamično stopnjujoči, se počasi premikajo proti koncu. Zadnji komad se dotakne pop punka, melodičnega rocka in metalcora ter poskrbi za žanrsko raznolikost. V njem pravijo: »Wait, our hopes and dreams are burning in the sky / What do you have to say, have to say? / Wait, the world is crumbling right before your eyes / What do you have to save, have to save?« (What Do You Have to Save) 

Plošča Kiss Our Ghosts Goodbye je moderen in izpiljen izdelek, ki se drži določenih smernic, a pri tem ostaja svež in suveren. Produkcijsko obdelan, nam ponuja nabor čustvenih pesmi, ki so ojačane s težkimi kitarami, z razvejanim, zdaj počasnim in spet drugič drvečim ritmom in z ambientalno digitalno podlago. Lirika je srčna in jezna obenem. Skratka, še en suveren album, vreden večkratnega poslušanja.