09.02.2019

Vzajemni zvočni digitalno-analogni svet

Zavod Cona že več let skrbi tudi za zvočno podobo cikla ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO, ki v prostorih Kina Šiška predstavlja tandeme slovenskih in tujih umetnikov. Tokrat sta nastopila intermedijska umetnika Marko Batista in Igor Stangliczky.

Marina B. Žlender

Igor Stangliczky & Marko Batista
Foto: Aleš Rosa / CUK Kino Šiška

Brane Zorman, skladatelj in soustanovitelj Cone, že več let skrbi tudi za zvočno podobo cikla ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO, ki v prostorih Kina Šiška predstavlja tandeme slovenskih in tujih umetnikov. Ti v dvojicah izvajajo elektroakustične zvočne dogodke in s tem zapolnjujejo vrzel na tem področju. Ker gre pogosto za nova srečanja umetnikov, nastajajo sveži zvočni dogodki, ki sodijo v sfero elektroakustike in improvizacije. V tem smislu sta delovala tudi umetnika Marko Batista in Igor Stangliczky. Druži ju predstavljanje pripravljene zvočne tvarine, ki jo kombinirata z improvizacijo.

S pomočjo pripravljenih zvočil sta vzpostavila zvočni nabor, ki sta ga pospremila s sintetičnim zvokom in tako družno oblikovala analogno-digitalni svet, v katerem sta delovala vzajemno. Številne manipulacije in drobni efekti fizičnih zvokov so v sklepnem delu prevladali in zaokrožili mešano polje zvoka v bolj asketsko zvočno podobo. Njuno delovanje je bilo vseskozi samostojno, rezultat pa koheziven in večplasten.

Marko Batista je vnaprej organizirano zvočno krajino pospremil z intervencijo na lončenih krožnikih, na katerih je izvajal različne zvoke ter jih zvezal z že pripravljenim materialom. Tako je nastal spoj momentalnega zvočnega posega v prostor, ki je skupaj z vnaprej pripravljenim tvoril novo entiteto umirjenega zvočnega toka, v katerem so se kristalizirali posamezni zvočni elementi. Novo delo je avtor poimenoval Concerto per Natura Morta in predstavlja nadaljevanje serije Začasni objekti in hibridni ambienti. Igor Stangliczky je delo Purgatory zastavil kot manipuliranje zvoka električnega izvora. Ta napaja prostor kot močan energetski tok z lastnim nabojem, ki nas na trenutke spominja na bitje srca. Avtor je delo opredelil kot zvočni prikaz prakse duhovnega čiščenja. Notranje potovanje nam omogoča prav zvočna podoba sama, ki je oblikovana fluidno in turbulentno hkrati, kot usmerjeni zvočni tok z notranjo dialektiko, ki se v poslušalčevi zavesti razraste v stanja zvočne zavesti ter se oblikuje v razgibano zvočno podobo.

V drugem delu koncerta sta umetnika nastopila skupaj, in sicer v delu, poimenovanem Resonance Creek. S pomočjo pripravljenih zvočil sta vzpostavila zvočni nabor, ki sta ga pospremila s sintetičnim zvokom in tako družno oblikovala analogno-digitalni svet, v katerem sta delovala vzajemno. Številne manipulacije in drobni efekti fizičnih zvokov so v sklepnem delu prevladali in zaokrožili mešano polje zvoka v bolj asketsko zvočno podobo. Njuno delovanje je bilo vseskozi samostojno, rezultat pa koheziven in večplasten. Pustil je celosten vtis, saj dogajanje nikakor ni razpadlo na posamezne intervencije. S tem sta avtorja tokrat v skupnem nastopu pokazala na možnosti, ki jih ponuja takšno združevanje zvočnih prostorov.

Koncert moramo pozdraviti kot prvega v sklopu treh koncertnih večerov, ki se odvijajo v sodelovanju med Centralno postajo, Zavodom Cona, CUK-om Kino Šiška in Fundacijo Son:Da v okviru predfestivalskih dogodkov Mednarodnega festivala računalniških umetnosti.