15.06.2018

39. Euroradio folk festival

Evroradio folk festival je bil letos že devetintrideseti, v Moskvi ga je gostil ruski radio Orpheus. Na njem je nastopila tudi domača izvajalka Brina Vogelnik s triom.

Simona Moličnik

Brina Trio
Foto: Vladimir Sokolov

Evropska radiodifuzna zveza – EBU združuje 74 radijskih in televizijskih postaj iz 54 evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih držav s sedežem v Ženevi. Zveza med drugim skrbi za organizacijo in potek številnih glasbenih dogodkov, projektov in festivalov, kot je na primer Evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov pa Evrovizijsko zborovsko tekmovanje, Pesem Evrovizije in tudi Evroradio folk festival. Slednji je bil letos že devetintrideseti, gostil pa ga je ruski radio Orpheus

Začetki Evroradio folk festivala segajo v leto 1980, v tisti analogni čas, ko se je radio utrdil kot ključni medij za pretok glasbe in informacij o njej, a je hkrati s svojim vplivom že močno poenostavljal in enotil glasbene prakse, predvsem tiste, ki so se oblikovale zunaj klasičnega glasbenega sveta. In prav na tem področju so vzniknile zvrsti, ki so v surovosti nešolanih ljudskih muzikov prepoznale glasbene veščine, zgodovinsko vrednost ter vir nadaljnjega navdiha. Zvrsti, ki jih opredeljujemo kot folk, world, etno pa tudi druga glasba, tako ostajajo posebne, robate in neposredne, ritmično, melodično in zvočno pa tako pestre, da že nekaj desetletij privabljajo pozornost vsakokratnega sodobnega poslušalca. 

Brina je s svojim očarljivim glasom kar malce presenetila glasbene urednike drugih nacionalnih radijskih postaj. Program so sestavljale starejše ljudske pesmi, večinoma balade, ki so jih glasbeniki besedilno in glasbeno precej osvežili z lastnimi aranžmaji.

Evroradio folk festival je tako ostal sejmišče raznolike, predvsem evropske glasbene ponudbe ter dober vir produkcije, ki še vedno temelji na presoji glasbenih urednikov. Vsebina festivala se torej od vsega začetka osredotoča na sodobno življenje in avtorsko preoblikovanje ljudske glasbe, kar povzemajo besede »folk«, »world«, »etno«, v praksi pa njihova medsebojna slogovna prepletanja.  

Letošnji, torej 39. Evroradio folk festival se je odvijal v Moskvi med 26. in 28. majem. Koncerti so potekali zaporedoma v dvorani televizijskega stolpa Ostankino. Sodelovale so glasbene skupine iz 16 držav; če jih naštejem po vrsti, kot so nastopile: Rusija, Estonija, Armenija, Švedska, Belorusija, Švica, Severna Koreja, Bolgarija, Poljska, Kitajska, Češka, Finska, Slovenija, Norveška, Španija in Turčija. Prvi program Radia Slovenija je k sodelovanju povabil glasbeno skupino Brina Trio, v kateri so Brina Vogelnik – glas, Joži Šalej – harmonika in klavir ter Luka Ropret – kitara. Slovenski melos so na skoraj enournem nastopu predstavili v ponedeljek, 28. maja. 

Pa lepo po vrsti. Prvi festivalski dan so se na odru predstavili Tuulikki Bartosik, feat. Vanessa Massera (Estonija), Hayordik (Armenija), Folk' Avant (Švedska), Patricija Svitina (Belorusija), Curdin & Domenic Janett (Švica) in Hona (Južna Koreja). Pester nabor izrazito različnih pristopov in razumevanj besede »folk«: od celostne ideje po glasbeno-video izrazu zvokov iz narave ob pomoči digitalne tehnologije (Estonija) prek ad hoc sestavljenih in slabo pripravljenih folklornih skupin (Armenija in Belorusija) do absolutnega glasbenega užitka ob svetlih, čistih in jasnih sozvočjih vokalov ter starih glasbil, ki dokažejo, da je glasba kot taka, s preprostimi prvinami izrazna, izpovedna pa lepa, kadar je iskrena v namenu (Švedska, Švica, Južna Koreja). 

Drugi festivalski dan je predstavil nenavaden ruski orkester rogov, Rossijska rogova orkestr. To je državni orkester glasbil iz družine rogov. Glasbeniki so izjemno spretni in izvajajo skrbno prirejene partiture klasične literature. Mongolski interpret epov Viktor Žalsanov je zastopal ruski geografski prostor. Zasedba Bulgarka Junior Quartet je prepričala z urejeno, profesionalno izvedbo bolgarskega tradicijskega petja. Dobro počutje v svetu različnih glasb je še stopnjevala poljska zasedba Kożuh in nas prepričala, da je moč ohraniti veščine starih, nešolanih, a mojstrskih izvajalskih praks, ki plesni metrum ustvarjajo z izoritmičnimi vzorci. Zadnji koncert drugega večera so občinstvo prevzele članice Šanghajskega orkestra Ruan z urejenim, kristalno čistim zvokom in celovito dovršenim koncertom. To je kitajski državni orkester tradicijskih glasbil ruan, ki po zvoku spominjajo na tamburico, po disciplini in izrazu pa na preteklo družbeno ureditev. 

Zadnji dan smo slišali češko skupino Narajama, finsko glasbenico Päivi Hirvonen, ki je sama s svojim glasom, violino in liro ustvarila intenzivno in zgodovinsko povedno glasbeno zgodbo. Sledil je nastop slovenske zasedbe Brina Trio, za tem pa smo doživeli še norveški melos v zasedbi Erlen Vikend Tria pa špansko rokovsko zasedbo Brath, ki rokovski slog združuje s tradicijsko galicijsko glasbo. Zadnji je na festivalu nastopil Anatolski komorni ansambel (Turčija) z bogato zasedbo starih glasbil. 

Zanimivo je opazovati, kako se pri posameznih narodih spreminja odnos do kakovostne pretekle glasbene kulture in kako jo nekateri poenostavljajo zaradi všečnosti, spet drugi (ti so na srečo v večini) pa so to stopnjo že prerasli in se vračajo k tisti glasbeni pestrosti, ki temelji na veščinah akustičnega podajanja. Iz vidika izvedbene natančnosti in discipline sta vznemirili skupini iz Južne Koreje in Kitajske. 

Petdesetminutni program slovenskih glasbenikov iz Brina Tria se je dotaknil glasbenih karakteristik vseh slovenskih pokrajin, a je hkrati ostal glasbeno samosvoj in lasten skupini. Glasbena zgodba se je odvila prek naslednjih naslovov: Mura – Oj, božime – Jungfrava – Amerika – Nočka – Sijaj, sijaj, sončece – Katica – Rožice tri - Mlado leto – Poletje. Brina je s svojim očarljivim glasom kar malce presenetila glasbene urednike drugih nacionalnih radijskih postaj. Program so sestavljale starejše ljudske pesmi, večinoma balade, ki so jih glasbeniki besedilno in glasbeno precej osvežili z lastnimi aranžmaji. Koncert je izzvenel z občutljivostjo predvsem do glasbene lepote in s strastno močjo izraza, ki je povlekel vase in hodi za nami kot ponos na slovenske glasbenike in njihov zdravi odnos do dediščine. Prepričana sem, da bo ta glasba osvojila srca vseh tistih, ki razumejo ljudsko oziroma, bolje, staro glasbo in njena večno aktualna sporočila.