27.12.2017

No, pa gremo zdej

Moč interneta in nenadzorovanega imaginarija, ki se vlači po njem, je v tem, da lahko vse, kar se predstavlja kot normalno ali potrebno, kot v cameri obscuri obrne na glavo hitro, učinkovito in v preslikavi, dokaj simetrično. Tako Buraza uspeta kot hite predstaviti komade, ki se plazijo po temnih straneh slovenskega Facebooka.

Muanis Sinanović

Hitovi

Buraza

Hitovi

samozaložba
2017

Kaj storiš, če imaš talent, razumeš absurde svoje okolice, imaš kaj povedati, nimaš pa dobrih produkcijskih pogojev in se soočaš z implicitno cenzuro neke skupnosti? Združiš se z bratićem oziroma burazom in se spraviš na internet, v svet družbenega nezavednega, ki se ga implicitna cenzura boji, ga ne razume in kamor ne seže, spraviš se v Wasteland, ki ga poseljujejo alt-rightovci, 4chanovci, geeki in horda drugih čudakov. Nekam, kjer zakoni zunanjega sveta ne veljajo več, kjer je simbolni red prepreden s surrealističnimi potezami. Vidiš, da je njegova absurdnost pravzaprav nekakšna preslikava normalizirane absurdnosti, pobereš orodja trolanja in se spustiš v razsežne krajine trolanja, sprostiš svoje inhibicije in kreativne potenciale ter v zadnji instanci zunanjo absurdnost presežeš, se s tem maščuješ zlagani normalnosti in se zraven odlično zabavaš.

Moč interneta in nenadzorovanega imaginarija, ki se vlači po njem, je v tem, da lahko vse, kar se predstavlja kot normalno ali potrebno, kot v cameri obscuri obrne na glavo hitro, učinkovito in v preslikavi, dokaj simetrično. Tako Buraza uspeta kot hite predstaviti komade, ki se plazijo po temnih straneh slovenskega Facebooka, si tam nabirajo hajp, ki je zelo podoben hajpu velikih uspešnic, le da mu je nasproten. Na naslovnici e-albuma je izbrušen črni gangstaraperski torzo kot simbol vključitve obrobja v mainstream. Buraza nagovarjata ljubljanska obrobja, tudi čefursko, dobro artikulirata njegovo stanje, a čeprav je to obrobje menda udobnejše, je v sliki pop kulture obrobje obrobja. Uspe jima vpeljati konceptualni lik, Anžeta, ki na albumu vzpostavi prezenco, vendar je čisti metafantom, prazna referenca. Le v parodijah ljubavnih komadov je mogoče najti manj prodornosti, čeprav so zabavni; obstaja pa tudi možnost, da je ravno banalnost parodičnih postopkov preslikava izvorne banalnosti ljubeznotožja in gre za nekakšno drugo stopnjo parodije. Tudi ko govorita čefursko (»in use te živali so se imele radi«) in parodirata nekoherentno slovenščino, jezik naših čefurskih staršev, ju onkraj vsake politične korektnosti slavita bolj kot kakšen sentimentalni roman..

Življenje izgubljene generacije, ki se spet najde na internetu in iz nepreglednega materiala smeti in naključnih referenc ustvari obliko, ki kot da v imenu izključenih sporoča: ne boste nas zjebali, kljub temu da nas izključujete, smo neprimerno bolj kreativni kot vi. Tako sta bolj politična, kot bi ta hip v Sloveniji lahko bil marsikakšen »družbenokritični« rap.

Življenje izgubljene generacije, ki se spet najde na internetu in iz nepreglednega materiala smeti in naključnih referenc ustvari obliko, ki kot da v imenu izključenih sporoča: ne boste nas zjebali, kljub temu da nas izključujete, smo neprimerno bolj kreativni kot vi. Tako sta bolj politična, kot bi ta hip v Sloveniji lahko bil marsikakšen »družbenokritični« rap. Forma presega vsebino, tako kot pri vsakem pomembnem umetniškem delu, forma dela spremembe.

Poleg opisane parodične simetrije pa je zelo pomembna tudi neka asimetrija. Buraz, ki dela musko, je odličen producent, buraz, ki poje in rapa, je slab vokalist. Oboje je seveda namerno; karizma slednjega je ravno v njegovih pevskih nesposobnostih, s katerimi izreka bizarne trash tekste in ob sofisticirani elektroniki izraža ravno nepomembnost vsebine in dejstvo, da je antiestetsko razbijanje forme marsikdaj bližje najbolj izdelanim formam kot pa samoumevni spontanosti maloburžoaznih estetskih meril skladnosti in lepote. Buraza kažeta, da je estetika govno nereflektiranih buržujskih ideoloških predpostavk, in prav v tem je njun (anti)estetski učinek. 

Seveda pa Hitov ni brez videov, ki ju spremljajo. Morda najzgovornejši in prezenten je spot za komad Anže, ki je narejen, vsaj deloma, interaktivno, prek ukazov, ki so jih burazu po Facebooku pošiljali fani (Buraza prevprašujeta tudi samo podobo fana); z obiljem možnosti, ki nastopajo v vsakem trenutku in jih sodobna tehnologija lahko hitro realizira, kažeta na participatorne potenciale interneta ravno v sferi satire. Noben časopis ne more več premagati satirične moči ljudstva, ki ima prav v tej sferi glavna produkcijska sredstva. Sredstva, ki lahko usmerjajo buraza po Ljubljani, postavijo Trumpa za predsednika Amerike ali raje, upajmo, nekoč sprožijo revolucijo.

Še veliko bi bilo treba reči, a je zaradi omenjene širine, posebnih zakonitosti neta in humorja to zelo težko. Šale so razumljene s smehom. Buraza sta razumljena s poslušanjem. Buraza sta ljubezen. Buraza sta življenje.