SPLETNA REVIJA O GLASBI

Nahajate se na: Odzven > recenzije > plošče > Distorziran blues izpod Alp

Distorziran blues izpod Alp

Gašper Prus
14. april 2012

Carnaval je verjetno edina naša zasedba, ki na najbolj avtentičen način posreduje stoner rock.
Carnaval je verjetno edina naša zasedba, ki na najbolj avtentičen način posreduje stoner rock.
Carnaval:
Tennis Football Basketball (samozaložba, 2012)
Skladbe:
1. Tennis Football Basketball; 2. Neighbour; 3. Kick Ass; 4. Shut Up; 5. Sugar And Sweets; 6. El Caracazo; 7. Universe;
8. Lonely World

Slovenski glasbeni prostor je v zadnjih nekaj letih doživel precejšen preporod na polju kitarskih muzik. Če so v sredini devetdesetih na slovenski sceni prevladovale rock zasedbe, ki so preigravale povečini že davno izpete vsebine in so za povrh zajemale še najbolj klišejske nastavke, je v novem tisočletju slika precej drugačna. Lahko bi rekli, da ne zaostajamo več toliko za ponudbo muzik po celem svetu oziroma, če se omejimo, v Evropi in Združenih državah Amerike. Slovenska kitarska ponudba vsekakor izkazuje preporod, več drznosti, ogromen napredek je zavoljo dostopnosti opreme opaziti tudi na produkcijski ravni.

Ena izmed zasedb, ki je v zadnjih petih, šestih letih opozorila z za slovenske razmere nevsakdanjim zvokom, je zagotovo Carnaval. Ta kvartet od samega začetka ustvarja v sedaj že kultni zaloški Baraki. Ni edina zasedba, ki se je rodila v dotičnem prostoru, a je verjetno tista, ki je najočitneje opozorila nase. Ta preskok se je zgodil leta 2007, ko je, takrat kot trio, nastopila na Klubskem Maratonu Radia Študent in vzbudila zanimanje pri delu domačega glasbenega občinstva. Malce manj sreče je imel kvartet s prvimi izdajami. Prvi album je namreč izdal šele leta 2009, in še ta je bil v resnici drugi, saj prvi ni doživel izdaje. Tako je Carnaval najprej izdal ploščo s številko 2 in šele leto zatem ter dobra štiri leta po tem, ko je bila posneta, ploščo s številko 1. Vmes so fantje seveda veliko nastopali in na koncertih neprestano predstavljali nove skladbe.

Carnaval lahko uvrstimo med predstavnike tiste veje rocka, ki na Slovenskem nikoli ni bil zares zastopan. Na eni strani se ga je lotevala zasedba Psycho-Path, in še ta šele na kasnejših ploščah, na drugi strani pa Dežurni krivci. Ko pa govorimo o zvrsti stoner rock, je Carnaval verjetno edini, ki na najbolj avtentičen način posreduje ta glasbeni žanr. Naj omenimo, da sta pionirja dotičnega žanra ameriški zasedbi Sleep ter Kyuss, vendar je žanr doživel globalno prepoznavnost z zasedbo Queens Of The Stone Age. Če izraz izhaja od ameriških zasedb, pa ga te že dolgo ne uporabljajo več. Po drugi strani se je v Evropi izraz največkrat izgovoril prav v zadnjih dveh, treh letih, iz česar sklepamo, da doživlja preporod.

Carnaval je letos februarja v samozaložbi izdal tretjo studijsko ploščo, ki nosi naslov Tennis Football Basketball. Kot lahko razberemo že iz naslova, je v njej moč zaznati zafrkantski duh, ki pa mu na drugi strani stoji močna in povsem jasna glasbena podoba kvarteta. Ploščo je skupina posnela v studiu banda Negligence, ki ga upravljata člana domače thrash metal zasedbe Negligence. Pri njima je Carnaval snemal prvič, skupno pa so vsako ploščo snemali z drugimi ljudmi. In ravno z novo ploščo se je fantom posrečilo na nosilec zvoka zapisati prepoznaven zvok. Deloma jim je to uspelo že na predhodnih dveh, vendar je vsaki nekaj manjkalo, da bi se material zaokrožil v celoto. Na plošči Tennis Football Basketball je, nasprotno, cilj dosežen. Morda tudi zato, ker so skladbe daleč najbolj dodelane, gotovo pa je k temu pripomogla tudi odlična produkcija.

Vsekakor je v glasbenem izrazu moč slišati kar nekaj vplivov iz različnih obdobij in žanrov, ki danes krojijo marsikatero zasedbo, in ti manjši detajli dajejo zvoku zasedbe posebno barvitost.

S tretjo ploščo se Carnaval ne oddaljuje od tega, kar počne že od začetka delovanja. Gre za v osnovi bluesovsko glasbo, ki ji je dodana debela kitarska distorzija, širok boben in melodično hrapav vokal. Vsekakor je v glasbenem izrazu moč slišati kar nekaj vplivov iz različnih obdobij in žanrov, ki danes krojijo marsikatero zasedbo, in ti manjši detajli dajejo zvoku zasedbe posebno barvitost. Carnaval se precej naslanja na zapuščino stoner in tudi grunge zvoka, ki so ga v zgodnjih devetdesetih letih izvajale številne zasedbe na ameriških tleh in ki je okužil dobršni del stare celine. Dejstvo je, da je stoner rock glasna kitarska glasba, ki zahteva odprtje ojačevalcev do konca, in fantje iz Carnaval to dobro vedo. Še vedno trdno stojijo na svojih predhodnih položajih, vendar se zdi, da ima nova glasba več teže in vsebine. Skladbe so manj kompleksne kot na plošči številka 2; ravno to je tudi najopaznejša razlika – ne najdemo več nekdanjih preveč razvlečenih skladb, ki so zaradi tega izgubljale na intenzivnosti. Res so zapisi v povprečju še vedno daljši od štirih minut, vendar so te zapolnjene nadvse učinkovito in zrelo, zaporedje skladb na plošči pa je takšno, da intenzivnost skorajda ne popusti. Fantje so ugotovili, da dolžina plošče ni porok za kvaliteto, zato so nanjo uvrstili le osem skladb. In izkazalo se, da je to ravno dovolj. Nekatere med njimi so namreč kompleksne, kompleksnost pa zahteva poslušalčevo zbranost, kar je pogojeno tudi z dolžino albuma. Skratka, zasedba je izpilila svojo aranžmajsko plat kot tudi vokalni prispevek, ki je eden bolj originalnih domačih glasov.

Čeravno Carnaval ostaja malodane v povsem identičnem glasbenem izrazu, je Tennis Football Basketball najbolj zrelo delo te zasedbe. Slišimo lahko, da ima za seboj precej kilometrine, ki posledično prinese kemijo. Po drugi strani pa se zasedba malce premočno drži svojih vplivov iz podobnih glasbenih zvrsti. Morda je ravno to tudi največja pomanjkljivost trenutnega izraza, ki pa vseeno ostaja v osnovi vrhunski.

NE SPREGLEJTE:


Rockerska »umazanija«
sobota, 15. junij 2013
Prst usode
četrtek, 20. marec 2014
Po renčanju grrizliji sedaj tudi grizejo
četrtek, 03. april 2014
Žanrska mavrica v simfo estetiki
sobota, 08. september 2012
Še vedno iskre
sreda, 04. julij 2012
Čao Portorož
torek, 07. januar 2014
»Naša kaseta bo kvazipank«
sreda, 24. avgust 2011
»Mi«
četrtek, 27. marec 2014
»Helou Slovinija«
četrtek, 23. avgust 2012
dvatisoč11 s šestimi udarnimi bandi
sreda, 21. december 2011

DELI Z OSTALIMI:

pošlji


POVEZAVA:

KOMENTIRANJE

Ni še nobenega komentarja. Bodite prvi in komentirajte.

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

prijavi se

Uredništvo

V Odzvenu od 10. 11. do 20. 11. 2014: Miroslav Akrapović recenzira svežo ploščo zasedbe ŠKM banda, Mario Batelić pa ploščo jazovskega kitarista Sama Šalamona in njegovega Bassless kvarteta. Katarina Juvančič recenzira ploščo rezijske pevke in pesnice Silvane Paletti, Izak Košir pa ploščo zasedbe Blu.sine. Svoje drugo Mnenje pripravlja Gregor Bauman.

E-NOVICE

Naročite se na elektronske novice in bodite obveščeni o naših in drugih aktivnostih!

Odjavi e-novice