06.02.2026

Oris podrobnosti brez napake

Skladatelj in trobentač Maj Kavšek s kvartetom na novi plošči Minor Flaw ki izhaja iz jazzovskega inkubatorja festivala Jazz Cerkno.

Jan Kopač

Minor Flaw

Maj Kavšek

Minor Flaw

Jazz Cerkno Records
2026

DIGITAL/CD

Minor Flaw je drugi album domačega trobentača in skladatelja Maja Kavška s kvartetom. Izšel je pri založbi Jazz Cerkno Records kot rezultat tretjega Jazz Inkubatorja, v sklopu katerega je zasedba nastopila in posnela material na lanskoletnem festivalu. Zasedbo na albumu polega Maja sestavljajo še saksofonist Julius Gawlik, kontrabasist Tjan Šoštarič in bobnar Lenny Rehm. Album v celoti predstavlja zrel izdelek še enega izmed obetavnih mladih jazzerjev, ki je z nadaljevanjem svojega opusa potrdil, da nikakor ne zasleduje umetelnega konservatorstva institucionalne veje jazzovske tradicije, temveč želi s svojim lastnim umetniškim pečatom prenavljati in širiti glasbena obzorja tudi onkraj naših podalpskih livad.

Za razliko od prvenca Galaterna, izdanega pri Aut Records, je Minor Flaw veliko bolj kontemplativno in raziskovalno delo. Po zvočni plati se ta kontrast izkristalizira kot nadgradnja oziroma premik onkraj tradicionalne jazzovske motivike, toda brez ambicije, da bi jo v celoti opustili. Enakomerno pulzirajoči swing pogosteje nadomesti počasnejša in bolj zračna, skorajda baladna ritmična osnova. Če je bila Galaterna na neki način glasbena vizitka, ki je kot prvi izdelek v portfoliju izkazovala Kavškove producentske, kompozicijske in aranžerske sposobnosti in ga potrdila kot polnopravnega ustvarjalca na domači jazz sceni, je na novem albumu mogoče čutiti osvobajajoči manko pritiska, ki pogosto spremlja prve samostojne albume. Pripravljeni material na Minor Flaw izhaja iz razmisleka o vlogi subtilnih in tišjih podrobnosti, ki se izgubijo v informacijsko prenasičenem dominantnemu narativu. Ta razmislek skupaj z raziskovanjem liminalnega prostora zvočne percepcije muzičisti spravijo v prakso s pomočjo vključevanja vsakodnevno zaznanih elementov z glasbenimi značilnostmi. Ti domnevno služijo bolj kot repozitorij lastnih opažanj, zaznamovanih tudi z določeno čustveno komponento, ki so nato podvrženi analizi in v prakso vključeni s svojim dekonstruiranim bistvom. Povedano z drugimi besedami, gre za razgrinjanje lastnega doživljajskega aparata skozi glasbeno emulacijo življenjskega okolja. 

Zasedba tega nikakor ne počne niti na prvo žogo niti naključno. Brez spremne besede bi zgolj ob poslušanju glasbe težko prišli do izhodišč, iz katerih so štartali ustvarjalci. Na mikrokompozicijski ravni je morda najbolj jasna ideja osciliranja med tišjimi in bolj prostimi deli kompozicij, ki jih nato presekajo gostejši, glasnejši in idiomatsko bolj homogeni segmenti. V navezavi na razmišljanje o subtilnem in vodilnem se zdi intuitivno takšna praksa dobra izbira za zvočno ponazoritev osnovne ideje. Predstavljajte si na primer, da sedite v prazni sobi v nedeljo ponoči. Vaše izkušanje zvoka lahko vznemiri že relativno tih zvok, morda si vrtite glasbo pri 4-6dB. Zdaj pa si predstavljajte, da vas iz sobe naenkrat vrže v petkovski klub, kjer je kumulativna glasnost prostora okoli 100dB. Kljub temu da vaš kavč še vedno škripa in da parket ječi pod vašimi nogami in muzika, ki si jo vrtite, igra, teh stvari enostavno ne morete zaznati. 

Čeprav je umetniško izpostavljanje takšne filozofije pomembno ne samo za zavzeto poslušanje, ampak tudi za obče delovanje človeka v sodobnemu svetu, se vseeno mestoma zdi, da je glasba kljub svojim namenom še vedno precej robustna. To lahko pripišemo dejstvu, da gre nenazadnje za live album, ki ni bil posnet v optimalnih zvočnih pogojih studia, ampak na odru z občinstvom, ki resda posluša spoštljivo v tišini, a neizogibno prispeva nekaj hrupa. Zaradi tega onkraj očitnih kontrastov morda malce težje opazimo vso variabilnost dinamičnega izraza pri posameznih inštrumentalistih, kot bi jo pričakovali na podlagi spremljevalne dokumentacije. 

Mimo tega pa album v celoti predstavlja zrel izdelek še enega izmed obetavnih mladih jazzerjev, ki je z nadaljevanjem svojega opusa potrdil, da nikakor ne zasleduje umetelnega konservatorstva institucionalne veje jazzovske tradicije, temveč želi s svojim lastnim umetniškim pečatom prenavljati in širiti glasbena obzorja tudi onkraj naših podalpskih livad.