03.07.2018

Otroški glasbeni živžav kot nujni del izobraževalnega sistema

V sezoni 2017/18 sem si ogledala skoraj vse programe z orkestri, ki jih ponujata Glasbena mladina Slovenije in Glasbena mladina ljubljanska. Končna ugotovitev: močno priporočam!

Tanja Benedik

Koncert v organizaciji Glasbene mladine.
Foto: Eva Križaj

Obe inštituciji kljub vsakoletnemu usihanju finančnih sredstev ohranjata programe za mladino na visokem nivoju. Glasbena mladina Slovenije (v nadaljevanju GMS) svoje poslanstvo – mladim približati svet glasbe – uresničuje že 48 let s prirejanjem simfoničnih matinej, komentiranih koncertov, ki radi obiščejo tudi šole, kulturne domove ipd., glasbenih delavnic in z izdajanjem revije Glasna. Poleg tega se tu prvič na pravem odru predstavljajo mladi glasbeniki, dobijo prve stike s tujino, saj s pomočjo GMS sodelujejo v mednarodnih orkestrih, zborih in glasbenih taborih.

/.../ Zato apeliram na vse pedagoge, mentorje, ravnatelje – peljite svoje učence prav vsako leto na en tovrstni glasbeni dogodek ali pa jim ga organizirajte v šoli. V devetih letih boste v večini od njih zagotovo prižgali iskrico radovednosti in jih vzgojili v aktivnejše poslušalce.

Podobnim ciljem sledi Glasbena mladina ljubljanska (v nadaljevanju GML), ki šteje že 53 let. Prireja koncerte z orkestri in koncerte na šolah, na njihovih odrih nastopajo mladi perspektivni glasbeniki, imajo pa tudi srednješolski zbor Veter, ki vsako leto septembra sprejema nove pevce.

GMS je v pretekli sezoni organizirala štiri koncerte z Orkestrom Slovenske filharmonije. Vsi koncerti so bili programsko zaokroženi in njihovi sporedi povezani z vsebinami iz učnih načrtov. Na prvem, Čudoviti svet glasbil za II. In III. triado osnovne šole, so se otroci seznanili z orkestrom, dirigentom (Miha Rogina) ter s pomočjo skladb Vodnik po orkestru Benjamina Brittna in Bizetove Arležanke spoznavali inštrumente. Vse skupaj je spretno povezoval in vodil Boštjan Gorenc – Pižama

Na naslednjem koncertu so se mladi podali na izlet po zgodovini glasbe. Pot jih je vodila od srednjega veka in renesanse (Gallus) preko vseh vmesnih obdobij (Bach, Haydn, Čajkovski, Mahler, Debussy) do sodobne slovenske ustvarjalnosti neoklasicizma (Primož Ramovš) in sodobne glasbe (Žiga Stanič). Orkester SF je vodil Slaven Kulenović, pridružil se mu je Mešani mladinski pevski zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, povezoval pa je Uroš Mijošek. Koncert je primeren za učence III. triade osnovne šole in srednješolce.

Od opere do muzikala nas je z obilico humorja in dobre volje ter »1000 besedami na minuto« vodila Ana Maria Mitić. Otroci od 6. razreda naprej so uživali v zvokih tako iz tujih oper (Carmen, La Bohème, Rigoletto) kot domačih (Ksenija, Tičnik) ter muzikalov. Dirigent je bil Simon Dvoršak, nastopili so Eva Černe (sopran), Nuška Drašček Rojko (mezzosopran), Matjaž Stopinšek (tenor) in Jaka Mihelač (bariton). Na vseh koncertih so bili otroci mirni. Seveda se občasno zgodi, da se nekateri premikajo, malo poklepetajo, a na koncerte praviloma prihajajo pripravljeni, za kar poskrbijo učitelji. Prav na tem koncertu pa me je zmotila preveč zagnana hostesa, ki se je sprehajala od vrste do vrste in samo čakala in gledala, kje se bo kaj premaknilo, tako da je iz tira pravzaprav vrgla mene, nič hudega slutečo poslušalko. 

Z glasbo Saint-Saënsa, Prokofjeva, Čajkovskega, Korsakova in Musorgskega, ob plesu društva Harlekin in s pomočjo povezovalca Andreja Rozmana – Roze v preobleki čebele so se otroci od četrtega leta naprej seznanjali z orkestrom (dirigent Mitja Dragolič) in glasbili, ki so upodabljala živali. Starostna skupina, za katero sem bila najbolj skeptična, da bo zmogla tak izziv, me je s svojo pozornostjo in sodelovanjem presenetila v zelo pozitivnem smislu. Pohvala vzgojiteljicam/jem in učiteljicam/em, otroci se znajo obnašati.

GML je pripravila srečanja z različnimi orkestri. Najprej so si otroci v ljubljanski operni hiši ogledali mladinsko opero Pastir Petra Šavlija. Barviti kostumi in razgibano dogajanje so za otroke precej privlačni, medtem ko nekaterim ni najbolj ustrezala sodobna glasba. Morda je za to kriva neustrezna priprava ali pa gre za stvar okusa, kdo ve … Ta predstava morda res ni primerna za čisto prvi stik z opero, za nadaljnje spoznavanje pa vsekakor.

Učencem od 6. razreda dalje sta bili namenjeni predstavi Ksenija/Carmina Burana in Gorenjski slavček. Po mojem mnenju sta ti predstavi zelo primerni za prvo srečanje otroka z opero. 

Z Big Bandom RTV Slovenija in pojmi, kot so latino ritmi (mambo, rumba, cha cha cha, bolero, conga, guaracha, nanígo, samba, bossa nova, baion, batucada, maracatú, beguine, calypso, tango, merengue ...) ter tolkala (triangel, kaksiksi, cabassa, agogo, surdo, pandeiro, cowbell, guiro, kongas, shekere, marakas, bongos), so se otroci seznanili na koncertu Latino. Ekipa z dirigentom Lojzetom Krajnčanom, pevko Ano Bezjak, piscem besedila Matevžem Smerkolom ter izvrstnim povezovalcem Blažem Trčkom je učence od 9. razreda in dijake ter študente mimogrede popeljala tudi skozi zgodovino jazza (Piazzola, Jobim, Ben, Krajnčan, Rodriguez).

Sledil je koncert Etno s pevko Evo Hren, dirigentom Tadejem Tomšičem in povezovalcem Blažem Trčkom. Publika je pozorno spremljala izvedbo ljudskih ter ponarodelih slovenskih skladb v jazzovski preobleki in se seznanila z zgodovino slovenske ljudske pesmi, njeno tradicijo, regijami, ter z njo povezanimi termini in programom.

Z zelo konkretno zgodovino jazza (Youmans, Weill, Gray, Ellington, Parker itd.) so se nastopajoči spoprijeli na koncertu pod taktirko Tadeja Tomšiča in s pevko Nino Strnad. Veliko razlage, solisti z improvizacijami, beseda je tekla celo o snemalni tehnologiji, razvoju radia in televizije …, skratka, to je bil primeren program za devetošolce in starejše. 

Na srečanjih s Policijskim orkestrom so mlajši učenci od 1. do 4. oziroma 6. razreda poslušali pravljice. Čarovnikov vajenec, Peter in volk ter Martin Krpan so zaživeli v pripovedovanju izvrstnega Jureta Seška. Otroci so spoznali pihalni orkester in glasbila ter poslušali glasbo iz filmov, risank, otroške pesmice. Tudi prepevali so, in to z velikim veseljem.

In kaj šolam Glasbeni mladini ponujata v prihodnji sezoni?

Vsi programi so seveda povezani z vsebinami učnih načrtov za glasbeno umetnost v osnovni in srednji šoli. Pripravljeni so posebej za mlade poslušalce in so komentirani. GMS pripravlja štiri programe. Tolkala v orkestru bosta z glasbo Newmana, Charpentierja, Mozarta, Beethovna, Ravela, Korsakova idr. predstavila Orkester Slovenske filharmonije in Slovenski tolkalni projekt SToP. Slednjega že dobro poznamo po podobnih akcijah animiranja otrok, zato ni dvoma, da bo koncert pritegnil pozornost otrok. 

V nadaljevanju se bodo učenci podali v svet filmsko-glasbene fantazije z Boštjanom Gorencem – Pižamo, Ano Mario Mitić in sedmimi veličastnimi skladatelji, in sicer po odlomkih njihovih simfoničnih skladb, najmlajše pa bo znova obiskala vila Apolonija in jih popeljala po znanih melodijah Griega, Brahmsa, Vivaldija, Bizeta idr.

GML pripravlja koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z naslovom Izlet v kraljestvo zvoka z nagrajenim animiranim filmom Rdeček & kraljestvo zvoka. Gre za animirano priredbo Vodnika po orkestru za mlade iz leta 1945 skladatelja Benjamina Brittna. Napisal, umetniško režiral, produciral in uredil jo je Phil Gomm. Animacijo so zasnovali tako, da jo v živo spremlja simfonični orkester. Predstava je del projekta ONE is more (Evropska mreža orkestrov), ki ga financira Ustvarjalna Evropa, njegov namen pa je razvoj partnerstev preko mednarodnih in kulturnih meja.

Orkester Slovenske filharmonije bo na naslednjem koncertu predstavil dela častnih članov Slovenske filharmonije: Haydna, Beethovna, Paganinija, Brahmsa, Ramovša in Kreka.

Znova so mladini na ogled koncerti jazzovske, latino in etno glasbe z Big Bandom RTV Slovenija, opera Gorenjski slavček in balet Peter in volk. Za najmlajše GML znova pripravlja glasbene pravljice Cesarjeva nova oblačila, Čarovnikov vajenec, Ostržek in Peter in volk s Policijskim orkestrom in pripovedovalcem Juretom Seškom.

Zakaj toliko poudarjam pomembnost omenjenih programov? Najprej iz vidika nekoga, ki se sam ukvarja z glasbo. Moja otroka sta ves čas v stiku z raznimi zvrstmi glasbe in zato vem, kaj to zanju in za njun razvoj pomeni. Predvsem zato, ker od selitve na podeželje opažam pomembne razlike. Kot mama se zavedam, da otrokom v našem okolju starši večinoma ne omogočajo stika z raznovrstno glasbo. Veselice in morda obisk kakega zborovskega koncerta, ker v zboru poje sosed, prijatelj, sorodnik, je največ, kar jim se jim ponudi. In če otroci nimajo izbire, ne morejo vedeti, kaj jim je všeč. Na ta način se njihov glasbeni okus ne razvija. Na to seveda vpliva tudi oddaljenost centrov, kjer je ponudbe več, zato je pomembno, da inštitucije, kot sta GMS in GML, koncert lahko pripeljeta tako rekoč kamorkoli. Ne simfoničnega, a kljub vsemu dovolj tehtnega za bodoče mlade poslušalce. S hčerko sva za rojstnodnevno darilo malo sosedo peljali na operno predstavo Gorenjski slavček, kar je bil velik šok za njene starše. Še večji šok pa je bil, ko je deklica prišla domov navdušena in bi rada izkušnjo ponovila. Vem, da je starši sami ne bodo peljali ... 

Zato apeliram na vse pedagoge, mentorje, ravnatelje – peljite svoje učence prav vsako leto na en tovrstni glasbeni dogodek ali pa jim ga organizirajte v šoli. V devetih letih boste v večini od njih zagotovo prižgali iskrico radovednosti in jih vzgojili v aktivnejše poslušalce. Konec koncev pa, nekateri letošnji devetošolci so imeli za tretji predmet ravno glasbo. In po ogledu izpitnih vprašanj sem ugotovila, da jih je bilo precej povezanih z vsebinami z opisanih koncertov. Se pravi, da za utrditev snovi ni bilo treba sedeti v učilnici ali doma za knjigo, dovolj je bil koncert v Cankarjevem domu.

Povezave za več informacij:

GMS – simfonične matineje

GMS – koncert, ki pride k vam

GML – z orkestri

GML – na šolah

 
Boštjan Gorenc Pižama
Nuška Drašček
Mladi baletniki.