07.05.2018

Poslušaj na glas, zelo naglas!

7AM so brez velikih produkcijskih pretenzij ter z odvitimi feršterkerji do konca in navalom emocij izbruhnili neposreden, zelo dražljiv in prav izzivalen debi.

Igor Bašin

7AM

7AM

7AM

Pigpower Records
2018

Leta 1987 je izšla kompilacija The Wailing Ultimate, na kateri je ameriška neodvisna založba Homestead zbrala cvetober bendov izpod svojega okrilja, kot so Dinosaur, Squirrel Bait, Salem 66, Big Black, Live Skull, Big Dipper, Breaking Circus, Naked Raygun in Volcano Suns. Z njo je pristno ujela ropot in brbot v ameriškem rockovskem podzemlju v drugi polovici osemdesetih let, ko je z založbami Touch & Go, SST, Twin/Tone, Dischord, Epitaph, K Records in podobnimi tvorila žarečo ost tedanje ameriške neodvisne scene in nasploh dratarskega novega rocka. Sonic Youth, Butthole Surfers, Hüsker Dü in Swans so bili takrat že v špici alternative, za njimi je brstela živa in raznorodna scena. Bastro, Bitch Magnet, Beat Happening, Die Kreuzen, Throwing Muses, Sebadoh … in nenazadnje Pixies so se prebijali v ospredje, nato je nastopila Nirvana in iz grunge eksplozije se je izcimil »alternativni rock«, neodvisna osemdeseta pa so se končala. 

Na to kompilacijo, ki sodi v obskurno, a obvezno čtivo ameriškega alterrocka s konca osemdesetih let, me je napeljalo poslušanje prvenca 7AM nemško-slovenskega benda 7AM, pa ne zato, ker bi me prešinili nostalgični dovtipi, prej nasprotno. Čar kompilacije The Wailing Ultimate je še danes v njeni neobrušenosti, zato jo velja izpostaviti kot prototip za »lo-fi« produkcijo, ki se je razpasla v devetdesetih letih; in 7AM nastopa s podobnim »do-it-yourself« angažmajem. Brez velikih produkcijskih pretenzij ter z odvitimi feršterkerji do konca in navalom emocij je bend izbruhnil neposreden, zelo dražljiv in prav izzivalen debi, ki zagrabi s svežino, drznostjo, sproščenostjo, brezkompromisnostjo in neobremenjenostjo. Naravnost v ušesa! Čeprav je bila plošča posneta na treh različnih mestih in s tremi bobnarji, ji to ne jemlje ognjevitosti, ampak raje doliva kerozin k njenim prodornosti, večplastnosti in igrivosti. Polna je razburljivih vrhuncev, mehkih spustov, nenadzorovanih eskapad in vratolomnih prehodov. 

Silovitost in iskrenost zasedbe 7AM stopi na dan šele, ko se jo posluša na glas, zelo naglas. Treba je prebiti zvočni zid, da vstopimo v (z)godbo 7AM-a. Če vam je do kompromisov, poslušajte še naprej Koalo Voice – 7AM ne pozna ne pardona ne kompromisa. Surovo in umazano, prodorno in nalezljivo.

Uvodni komad Hansi And Gretzl nas naivno nagovori s krhkostjo The Shaggs v kombinaciji z ošabnostjo Calvina Johnsona in njegovim Beat Happeningom, nato pa distorzija odnese šalo. V ušesa udari zvočni zid, in čeprav nastopijo trenutki, ko se zazdi, da se bo bend zdaj zdaj strgal z verige, so njihovi songi složni in nikoli ne razpadejo, njihova naelektrena barvitost očara in požre s svojo gorečnostjo, presune s prepletom nežnega in agresivnega. V povprečno dve minuti dolgih komadih se zgodi veliko in marsikateri komad kar kliče, da bi bil vsaj za pol daljši, vendar se prav skozi kratkost in jedrnatost stopnjuje učinkovito križanje dekliške navihanosti in fantovske neukročenosti, ki se tekoče in nekonfliktno privlačita in dopolnjujeta. Tankočutnost Throwing Muses, naivnost The Raincoats, tenzija Bikini Killa in drugih rriot-girl bendov se zliva z vihravostjo Dinosaura Jr., neotesanostjo AmRep hrupnežev Hammerhead, nepredvidljivostjo Pavementa, rockovskimi prebliski Cosmic Psychos in zafuziranostjo Mudhoneyja. Skozi ploščo se razplete hrupna kitarska motivika, ki še zdaleč ne zasmrdi samo po garažah s konca osemdesetih in začetka devetdesetih let. Četudi skozi kitarske vihre in odklope ne moremo mimo duha J Mascisa in Dinosaura Jr., nas punkovsko naravnane basovske linije šarmirajo z esenco Kathy Foster s The Thermals. Zasedba 7AM je na frekvenci s sodobniki, na primer Japandroids, Cloud Nothings, No Age, The Men, Titus Andronicus, Mika Miko, Male Bonding, Thee Oh Sees, Hella Comet in konec koncev Tyom Segallom. V komadih slišimo marsikaj, a kaj tako silovitega in iskrenega ne bi moglo nastati, če bi se bend zgolj oklepal idolov in vzorov. Nastopa zelo samosvoje. Ne oklepa se šablon, resda jih koristi, a jih vsakič znova razreže in razmeče kot kolaž. V lahkotno zastavljenih, toda pikro in zavzeto izvedenih punk rock komadih je napeta ostra struna noise rocka od nekoč do danes. Skozi surovo in robustno »lo-fi« produkcijo šprica na vse strani in v vsakem komadu se nekaj razlije čez rob, naj bo to naivnost, sproščenost, izbruh, upor, nagajivost, nežnost ali nepotešenost. 

Silovitost in iskrenost zasedbe 7AM stopi na dan šele, ko se jo posluša na glas, zelo naglas. Treba je prebiti zvočni zid, da vstopimo v (z)godbo 7AM-a. Če vam je do kompromisov, poslušajte še naprej Koalo Voice – 7AM ne pozna ne pardona ne kompromisa. Surovo in umazano, prodorno in nalezljivo.