28.12.2017

Potrpežljivi zveni

Na novi mednarodni izdajni nas pihalec Cene Resnik v triu Watch For Dogs z Zlatkom Kaučičem in Giovannijem Maierjem vpenja v intenzivna, a hkrati mehko barvita sozvočja sodobnega jazza in svobodno improvizirane glasbe.

Luka Zagoričnik

Shades Of Colours

Cene Resnik Watch For Dogs Trio

Shades Of Colours

Not Two Records
2017

Zven in karakter pihalca Ceneta Resnika se je v zadnjem desetletju izgrajeval pred našimi očmi in ušesi na številnih domačih odrih, klubih, domačih prostorih in ulicah preko sodelovanj s številnimi glasbeniki in zasedbami, razpetimi med različnimi historičnimi vejami jazzovske glasbe in iz njih izraslih evropskih vej svobodno improvizirane glasbe. Hkrati se je izoblikoval v lastni intimi in ob soočanjih in potapljanjih v vzhodnjaške religije preko povnanjene intime, zveneče v gozdovih, na obalah in travnikih. Resnik v ta razpol med afroameriško tradicijo jazza in evropskimi iskanji znotraj in izven njih torej vstopa preko spiritualnosti, zajeti v sodobnem svetu, ki je znotraj jazzovskih svobodnjaštev v ZDA vanje vtkana že od samih začetkov. A če se tam odstirajo preko ekstatičnih in ognjevitih krikov in intenzivnih prelivov energij ali nanašanj na tradicije duhovnih glasb črnskih skupnosti, pri Resniku zvenijo skozi počasi razvijajoč zven, iz katerega se vijejo melodije, se senčijo, fragmentirajo, prelivajo v zvočna barvanja, v teksture, intenzivna prepihovanja in subtilna zvenenja, odprta in komunikativna do sošpilavcev, a hkrati polna neke osebne lirične emotivnosti, ki zveni tudi v tistih skopo poimenovanih »abstraktnih« (so)zvenenjih. Resnikov tenor odlikuje širok zven, pretanjena artikulacija tudi v višjih in spodnjih registrij, v razbiranju alikvotov, podaljšanih in počenih tonov ter v občasni raskavosti glasu. Njegovo igranje tudi v intenzivnih energičnih pasusuih odlikuje svojstvena ekonomičnost, ki bi ji lahko paradoksno poimenovali umirjena intenziviteta in zven, ki ob odzvenevanju posluša samega sebe. V tem je samosvoj in prepoznaven, predvsem pa izrazito čuječ in prepusten, kar se imenitno odraža na njegovem novem albumu, izdanem pri prodorni poljski založbi za sodoben jazz Not Two Records, kjer domuje vedno več tudi naših domačih ustvarjalcev.

Shades Of Colours  je primeren naslov njegovega novega albuma, na katerem se mu v triu Watch For Dogs v desetih skladbah pridružujeta zdaj že večletna sodelavca v različnih zasedbah in formacijah, basist Giovanni Maier in tolkalec Zlatko Kaučič (oba v duetih, Kaučič v novem triu, Maier je z Resnikom igral v njegovem kvartetu, s katerim je Resnik intenzivneje vstopil v mednarodni sodobnojazzovski horizont ter v triu Jaz, Drevo, Resnik pa je z obema igral tudi v Orkestru brez meja in Jubilejnem orkestru). Na nek način povzame tako srž Resnikovega zvena tenorskega saksofona, kot pristop tria na plošči, ki različne sence zvočnih barv vnaša v forme post bopa, free jazza in svobodno improvizirane glasbe in jih senči skozi melodije, ritme, intenzivna spontana energična sozvočja in bolj lirična zvenenja. Kaučič in Maier namreč znotraj običajno ritmaške formacije kaj hitro iz ritma stisneta melodijo in zven, iz tega pa preideta v pretanjene teksture, ki odzvanjajo v prostoru. Plošča je bila posneta v Cerkvi marijinega oznanenja v Crngrobu, resonanca in duh prostora pa se vtiskuje v pričujočo glasbo. Že tako prostorna glasba, ki triu pušča dovolj prostora za njihove zvenske kolorature odstira premišljen zvenski pristop vseh treh glasbenikov, ki znotraj lastne glasbe hkrati »igrajo s prostorom«. Tega je izjemno zajel snemalec Iztok Zupan, tako na ravni bližnjega zvena glasbil, skupinske zvočne slike od odzvenevanj v prostoru. To je izjemno prisotno v žalostinki Thieves Came Quietly, skladbi, ki nosi anekdotičen naslov, saj so ob pripravah na snemanje Zupanu iz avta ukradli dober del fotografske opreme. Gre za čustveno inzvensko niansirani skladbo, ki diha v prostoru in vmesnih tišinah, ki puščajo fragmentom melodije, da otožno domevajo po prostoru Zdi se, da prostor bistveno določa karakter glasbe in ga umirja tudi tam, kjer se zvensko, ritmično razbohoti in preide v intenzivnejše, vihrave in energične pasuse. Ta umirjenost v krojenju zvočnega toka določa vseh deset skladb na plošči, kljub temu, da se v njih trio poda v različna členjenja svojih spontanih zvočenj.

Naslovna skladba Shades Of Colours je post bopovska v členjenih, hitrih, fragmentiranih melodičnih fraziranjih in hitrim, a obenem razspuščajočih ritmom, ki jo spremlja, a že znotraj nje se v kratkem času vzpostavijo male nianse in finese v barvnih in zvenskih dodatkih Kaučiča na činelah in zvenečih objektih. Že v naslednji Kraljevi sliki se melodija razpusti v daljše, prepišne tone, ki jih v protoru spremljajo zveni skodelic, pršenja činel in subtilno lokanje in zametki melodij na kontrabasu. Kosovelovo domotožje zanzamujejo globoka basovska lokanja, ki jih trio prepogiba in lomi s hitrimi zvočnimi in ritmičnimi fragmenti, da bi se v najdaljši skladbi Zemlja (Suite of Crngrob) po otožnih barvnih zlitjih prelile v free jazzovski intenziven vrtinec, ki se najbolj razvije v skladbi Volcano The Steamer. Skladba Articulation Complete nas spet popelje k raztelešenemu post bopovskemu idiomu, ploščo pa zaključi skladba malih zvočnih fragmentov v nenehni dialoški formi, primerno naslovljena Conversations That Never Stop. Ta obenem izpoveduje nenehen modus operandi tria in njihov posamični ustvarjalni credo, izpove pa tudi skrite potenciale, ki še tlijo v njihovi skupni glasbi, a jih plošča zgolj nakaže. Njena moč leži v vmesjih, ki vejejo iz skupinske igre, razbitja v formacije, v sozvenih in nasprotovanjih, med tonom in teksturo, med atmosfero in energičnostjo, med melodijo in zvenom ter prepletenostjo številnih občutij, ki navkljub nekakšnem prevladujočem občutku zadržanosti oz. prav zaradi njega prihajajo v ospredje.