Povratek dveh (od treh)

Minilo je že kar pet let, od kar sta Tine Mulej Vrabič in Urška Preis nazadnje skupaj izdala glasbo pod imenom II/III. Album two out of three, ki je izšel 19. novembra, pojasnjuje njuno ime, obenem pa razvozlava zlovešči koncept prisotnosti v odsotnosti, ki je tema, s katero sta se na različnih ravneh soočala v teku preteklega desetletja. Oba sta v svojih individualnih opusih izjemno eklektična. Urška ustvarja pod psevdonimom m preis (nekoč rouge-ah), s katerim raziskuje v okviru elektronske, elektroakustične in prosto improvizirane godbe, Tine oziroma Nitz pa se pri svojem raziskovanju osredotoča na ambientalne in eksperimentalne derivate elektronske glasbe. Na two out of three se dotikata tudi medosebnih tematik, kot so krhkost spomina, bolečina pozabljanja in biti pozabljen ter sprejemanje. Two out of three je zrelo nadaljevanje kreativnega partnerstva in prijateljstva dveh ustvarjalcev z vzpostavljeno individualno umetniško prakso. Presek njunega sodelovanja se steka v izjemno globok in mestoma izmuzljiv album, ki pa s svojim premišljenim plastenjem ponuja bogato izkušnjo, če mu le namenimo odprto uho.

Album se odvija počasi in preudarno. Zvočna zasnova je premišljena in kar čutimo lahko, da si ustvarjalca za razvoj in raziskavo ideje vzameta čas. Na prvi kompoziciji, Glacier, se na temeljih globokega borduna skozi dinamično valovanje gradi eterično ambientalna zvočna struktura. Frekvenčni spekter dela je izjemno širok in uravnotežen, pri čemur ostro ubiranje harfe jasno zareže skozi gostoto neprestano nihajočih sintetičnih struktur. Skladbe si nato sledijo konsistentno. Tisto, kar pri two out of three izstopa, je vztrajna hoja po robu med subtilnim in očitnim. Vsak na novo vpeljani zvočni element ali izpustitev prejšnjega ima jasen pomen in funkcijo pripovedi posamičnega dela. Zrelost in konvergentna estetika obeh ustvarjalcev se kaže tudi in morda predvsem v njuni komunikaciji, odzivanju na različne zvoke in njihovem nadgrajevanju. Na tej točki moramo izpostaviti kompozicijo Fail To Remember, kjer slišimo glas Lie Surely. Skladba služi kot prelomni del albuma, ko se zvočna orientacija iz gostih sintetičnih gmot spremeni v bolj sporadične, na harfi in vokalu utemeljene in povezane dogodke, ki pa so še vedno ukalupljeni v elektronsko procesiranje. Kot kontrast predhodnim kompozicijam material naenkrat postane razplasten, izkristaliziran in linearen. 

Kljub raziskovanim temam, ki jih izpostavita v spremnem besedilu, je te ideje zaradi njihove abstraktne narave težko vzvratno izluščiti iz same glasbe. Prej kot jasno podano sporočilo ponuja poslušalcu prostor za premlevanje tistega, kar k poslušanju prinese sam. Razpon izkušnje glasbe je odvisen predvsem od odprtosti tistega, ki k njej pristopa, vsekakor pa tudi od prostora oziroma okolja, v katerem glasbo izkuša. Načrtovana in razdelana ambientalna komponenta albuma tega postavlja v neke vrste satiejevski paradoks, v katerem bi bilo škoda preslišati majhne podrobnosti zaradi namenjanja pozornosti drugemu opravilu ali vrvežu okoli nas. Po drugi strani je počasna in tekoča struktura albuma vse prej kot oprijemljiva za osredotočeno poslušanje. Idealen na izkušnjo tega albuma je tako ravno ambient za doživljanje lastnih misli, ki ga glasba ustvarja, ko ji nemoteno pustimo, da upravlja z našo pozornostjo. 

Two out of three je zrelo nadaljevanje kreativnega partnerstva in prijateljstva dveh ustvarjalcev z vzpostavljeno individualno umetniško prakso. Presek njunega sodelovanja se steka v izjemno globok in mestoma izmuzljiv album, ki pa s svojim premišljenim plastenjem ponuja bogato izkušnjo, če mu le namenimo odprto uho. 

Recenzija je nastala v sklopu projekta Razširjanje kritiškega diskurza o izdelkih, koncertih in fenomenih slovenske glasbene scene, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.