26.10.2019

Zvočni desant skozi nikotinski oblak

Ko zamenjaš strune za računalnik, ti ne preostane drugega kot to, da se poskušaš držati vsaj dveh kitarskih načel: bodi silovit in silen ter skladaj spotoma in spontano. Ravno tako (iz)zveni solističen prvenec Gašperja Letonje, ki sliši na ime Nicotiana Tabacum.

Miroslav Akrapović

Nicotiana Tabacum

Warlord Chipmonk

Nicotiana Tabacum

ZARŠ
2019

Gašper Letonja aka Warlord Chipmonk je s kitarskimi strunami brusil, klestil, obrezoval in kalil viže v svoji matični skupini The Canyon Observer, ki se je z dvema studijskima celovečercema FVCK (2015) in Nøll (2018) potrdila kot odločilna predstavnica nove težkometalske generacije. Lahko bi rekli regeneracije, ki je metalizirane epske razsežnosti dooma lastnoročno cepila s hardcorovskimi miniaturami vseh (z)vrsti in se poigravala z artizmom black metala. Nekje vmes se je Warlord Chipmonk s skladbo Lou znašel na izvrstni vinilni kompilaciji Ctrl N: Poglavje slovenske elektronike, ki jo je ravno tako kot njegov pričujoči prvenec izdala Založba Radio Študent. Morda je bila skladba Lou tisti inicialni vzvod k malo širšemu in bolj globinskemu raziskovanju zvočnih odbojev, ki jih je avtorju ponujala skladateljska, aranžerska in izvajalska selitev iz analognega k digitalnemu. Album Nicotiana Tabacum je vsekakor ambientalno glasbeno delo, ki premore nešteto deviacij v samem izhodišču komponiranja, hkrati pa ob vsem deviantnem okolju, ki ga opisuje, ohranja pogum in optimizem naslednjega dne. Izjemen album! 

A že ob bežnem poslušanju albuma Nicotiana Tabacum postane jasno, da se Warlord Chipmonk ni radikalno oddaljil od osnovnega naboja atmosferičnosti, ki ga je ustvarjal v skupini The Canyon Observer. Naj ne bo pomote, Gašper je z inštrumentalno selitvijo v veliki meri spremenil sozvočja, ki so najbrž bila potrebna za dodatne dekonstrukcije, da bi jih potem z izjemnim občutkom za situacijsko dramaturgijo epskih dolžin in širin vnovič kompresiral oziroma zgostil na velikost ušesom dojemljivega postapokaliptičnega industriala. Že v uvodni skladbi nu_sit smo priče raztreseno razposajenemu divjemu ritmu, ki ga Warlord Chipmonk mojstrsko preusmeri h kot na tekoči trak iztekajočimi se zaključnimi sekvencami. Da bi že v nadaljevanju s skladbo saved v popolnosti upravičil mojo začetno skromno ugotovitev o silovitosti in spontanosti, ki tako kitari kot računalniku daje tisto rudimentarno osnovo dandanes brezčasnih glasbil. Ko pa slišite trojček all_a, on_a in off_4, se zlahka ujamete v primerjalno zanko nekoč ali nekje že slišanega zvočnega strelovoda ali zvočnega rafala. Toda prej bi rekel, da gre za žanrski prisluh, ki niti z eno terco ne zmanjšuje izvirnosti in skladateljske hudomušnosti ter ob vsej spoštljivosti do velikanov uvršča Warlord Chipmonka ob bok imenom, kot so Richard Devine in Justin Broadrick

Album Nicotiana Tabacum je vsekakor ambientalno glasbeno delo, ki premore nešteto deviacij (01_01, no_key) v samem izhodišču komponiranja, hkrati pa ob vsem deviantnem okolju, ki ga opisuje, ohranja pogum in optimizem (pot_3, a_vocal) naslednjega dne. Izjemen album!