30.03.2017

Most med fokusi

Knjiga V vrtincu subkultur Jasne Babić zaobjame razvoj študij in konceptov od začetkov do današnjih dni.

Igor Bašin

V vrtincu subkultur

Jasna Babić

V vrtincu subkultur

Založba Sophia
2016

Branje knjige V vrtincu subkultur mi je obudilo utrinke s konca devetdesetih let, ko sem sodeloval pri pripravi zbornika Urbana plemena, spomnilo me je na to, kako mi je (so)urednik zbornika Peter Stankovič vrnil prvi rokopis o punkovski subkulturi s komentarjem, da se preveč osredotočam na mehanizme delovanja in infrastrukturo takratne punkovske scene, ter mi svetoval, naj raje več pozornosti posvetim sami subkulturi, zunanjemu videzu, simbolom in drugim artefaktom, po katerih so se pankerji ločili od drugih. Njegovi uredniški napotki so mi smrdeli po okostenelem kabinetnem pristopu, kot ga najdemo v šolskem sistemu. Kar je svetoval, se mi ni zdelo v koraku z duhom tistega časa, ko so subkulture (že) doživljale razkroj in permutacije v številne hibride, kar je veljalo tudi za punkovsko subkulturo, znotraj katere so se z novimi generacijami pošteno razpasli različni odvodi in ki jo je bilo težko oziroma nemogoče zaobjeti v enovit tip, v idealno podobo. 

Knjiga je afirmativna in obenem kritična, njen emancipacijski poudarek pa nudi odlično podlago za nadaljnja raziskovanja subkultur(nih pojavov).

Skozi devetdeseta leta so premiki na subkulturnem terenu sprožili spremembe v načinu preučevanja subkultur. Razredna, spolna in etnična pripadnost so postajale vse manj pomembni označevalci. Razcepljenost, pretočnost in potrošništvo so preusmerili fokus na nestabilne, spremenljive ter kratkotrajne odnose in situacije, njihova razrahljanost, razpršenost in pretočnost so postale osrednja tema sodobnih študij in teorij, ki so se oddaljile od tradicije klasične subkulturne teorije. Vzpostavljali so se novi koncepti. Ne glede na akademski konsenz, da subkulture niso več samo mladinski pojem, ampak presegajo generacijska razvrščanja, je pojem »subkulture« ostal neločljivo povezan z obstojem mladih: ti (zmeraj) dajo brco v rit starim. Eno takšnih brc je pred leti dobil Mitja Velikonja, in sicer od študenta, ki je v anonimni evalvaciji študija kulturoloških predmetov na FDV-ju več kot direktno in upravičeno pripomnil: »Zakaj se na predavanjih toliko pogovarjamo o subkulturah, ki so preživet koncept?« To profesorsko anekdoto je navedel na pravem mestu, v spremni besedi h knjigi Jasne Babić, kjer je med ostalim opozori, da »so študije subkultur hitro pokvarljiva roba: tiste iz prejšnjega desetletja delujejo kot najstarejša knjiga na svetu«.

V zadnjih dvajsetih letih je preučevanje subkultur šlo skozi številne turbulence. Mlajše generacije so postavile pod vprašaj uporabnost zapuščine chicaške šole in birminghamskih študij v novih, drugačnih časih. Knjiga V vrtincu subkultur zaobjame razvoj študij in konceptov od začetkov do današnjih dni. V duhu naslova knjige slikovito ponazori dinamiko, fluidnost ter izmuzljivost, nepredvidljivost subkulturnega vrtinca. Z jasnim in slikovitim preletom subkulturnih teorij nam razgrne preučevanje, razumevanje in dognanja o subkulturah. Sprašuje se in nam kaže, kako sodobne (sub)kulturne prakse, postsubkulturne študije in subkulturni simbolni interakcionizem nadaljujejo tradicijo klasične subkulturne teorije oziroma se od nje oddaljujejo; kako so se oblikovale in spreminjale definicije in koncepti subkultur; kaj so bili poudarki posameznih raziskovalnih obdobij; kateri koncepti so se odrekli pojmu subkulture in ambiciozno zastavili nove interpretacije. 

Celovito delo je rezultat dinamičnega in zavzetega raziskovanja, dobre teoretične podkovanosti in komparativne lucidnosti avtorice, ki je med drugim dolgoletna organizatorica koncertnih in drugih (sub)kulturnih dejavnosti v Metelkova mestu. Prav praksa sprotnega stika in soudeležbe v dogajanju na živi sceni je bistveno pripomogla k jasnosti orisa teoretskih konceptov, njihovih razhajanj in stičišč ter hkrati odpira možnosti za nove razprave in smeri, ki jih porajajo sprotni pojavi na samem prizorišču življenja. Knjiga je afirmativna in obenem kritična, njen emancipacijski poudarek pa nudi odlično podlago za nadaljnja raziskovanja subkultur(nih pojavov).