21.04.2017

Predihano – Skladateljice prostorov nekdanje Jugoslavije

Cikel sodobne glasbe Predihano je v Klubu CD 25. marca ponudil večer intimne komorne glasbe, ki so jo napisale izključno ženske ustvarjalke z območja nekdanje Jugoslavije.

Maia Juvanc

Brina Jež Brezavšček
Foto: Tone Stojko

Cikel sodobne glasbe Predihano je v Klubu CD 25. marca ponudil večer intimne komorne glasbe, ki so jo napisale izključno ženske ustvarjalke z območja nekdanje Jugoslavije. Zasnova koncertnega programa je nastala v sklopu mednarodnega projekta Neslišani zvoki (Ungehörte Klänge), ki se pod umetniškim vodstvom Vide Vujić že več let posveča raziskovanju glasbe v kontekstu določenega geografskega okolja in želi na izrazito moškem ustvarjalnem področju dati večjo veljavo ženskam. Projekt je letos svoje žaromete usmeril v nova in malo manj nova dela osmih sodobnih skladateljic iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije.

Koncert je odprla izrazito linearno (na osnovi melodičnih okruškov) zasnovana skladba Sem Sokol, nevihta ali neskončna pesem? (Am I a Falcon, a Storm or an Unending Song?) makedonske skladateljice Jane Andreevske. S prevračanjem melodičnih drobcev, večinoma sekundnih in terčnih intervalov, je poljski godalni kvartet Antarja vzpostavil živahen imitacijski dialog med posameznimi inštrumentalnimi glasovi in tako spretno razkril elementarne povezave te skladbe z Bachovo Sonato za solo violino št. 3 v C-duru. Poleg pogleda v estetiko preteklosti je skladateljičin glasbeni jezik odražal tudi sodobnejši razmislek o zvoku kot samostojni glasbeni kategoriji, ki se je osvobodila »lepote«, kot jo določata gladkost in zaobljenost tona, in se namesto tega podaja v raztegovanje meje lepega v rezkih, grizljavih zvokih sunkovito grobih potegov loka na godalu. 

Kontrast tej prvi impresivno homogeni kombinaciji glasbe Bachovega časa in moderne zvočnosti je bila bolj razgibana skladba Estampie Brine Jež Brezavšček. Skladbo zaznamujejo raznoliki glasbeni svetovi oziroma slogi, ki delujejo kot utrinki iz raznovrstnih načinov komponiranja. Tako različni glasbeni elementi, kot so glissandiranje z alikvotnim nizom, ritmično artikulirani momenti in ekspresionistični glasbeni stavek, se v logičnem sosledju in s ponovitvami sestavljajo v zaokroženo strukturo, ki črpa iz tradicionalne, morda klasicistične logike.

Skladba ... rain's cool – fingertips Urške Pompe nas je popeljala v bolj neobičajno zvočnost godalnega inštrumenta. Skladateljica je z uporabo skrajnih registrov in slikovitega pizzicata ter alikvotno bogatega tremoliranja sul ponticello pričarala pristno občutje hladnih dežnih kapljic in neprijetnega vetriča. Iz tega rahločutnega vzdušja nas je skladba organsko popeljala dlje v razsežnosti razvoja daljših melodičnih linij. 

Tri srbske skladateljice, Laura Mjeda Čuperjani, Ivana Stefanović in Isidora Žebeljan, so dale svojstven pečat večeru s tremi zelo različnimi glasbenimi pristopi. Prva je z razvijanjem vodilnega motiva posrečeno ustvarila izjemno enovito skladbo Strinx, druga pa se je v skladbi Play Strindberg podala v obratno smer z minimalizmom in ponavljajočo se transparentno periodiko ter tipiko sordinirane godalne pastozne zvočnosti. Svetla točka te glasbene pokrajine je bila izjemna igra čelista Jakuba Gajownika, ki je iz violončela izvabljal neverjeten barvni spekter.

Predzadnja skladba večera je bila delo Makedonke Valentine Velkovske-Trajanovske. Skladateljica je s skladbo The Transfiguration dokazala, da komponira na način, ki je godalnemu kvartetu pisan na kožo. Čeprav je najtežje pisati ravno za godalni kvartet, ker je to pravzaprav distiliran simfonični stavek, oropan vseh olepševalnih prvin, ki jih omogoča barvanje z različnimi inštrumentalnimi skupinami, je kvartet v njeni skladbi zablestel s podajanjem in zgoščevanjem motivike. 

V skladbi Polomka, za godalni kvartet Isidore Žebeljan so prišle zgoraj omenjene prvine spretnega glasbenega pisanja še bolj do izraza, prav tako kot igra kvarteta. Temperamentno skladbo odlikuje harmonsko razširjen glasbeni stavek s prepoznavno temo in njenimi variacijami. Razgiban in zrel godalni stavek skladbe je dal posameznim akterjem sestava svojstveno in samostojno podobo, celostno razvit glasbeni material pa se v posameznih partih ni le medsebojno dopolnjeval, temveč bogatil oziroma uravnoteženo kombiniral ter v tem trenju ustvarjal glasbeno dramo. Kvartet se je v tej zaključni skladbi večera polno razživel v stičišču virtuoznega in dramatično nabreklega patosa.