26.09.2022

Vitalnost 4x4 utripa

Samosvoja housovska sinhronizacija matematike in čustev Matevža Kovačiča.

Špela Cvetko

Strange Repeats

Slowmotion Livestream

Strange Repeats

Beton records
2022

Matevža Kovačiča, ki ga poznamo tudi pod imenom Slowmotion Livestream, bi zlahka označili za glasbenega kameleona, čeprav pri njem redukcija glasbene raznovrstnosti na zmožnost kreativnega preobražanja podceni izjemnost končnega izdelka in navsezadnje ni rezultat odziva na okolico. Kovačič se je v elektronskega producenta prelevil po izteku vloge kitarista v nekdanji zasedbi Apory Museum, vendar sta njegov izraz in samotarski način delovanja tako individualna in nekonformistična, da je s triptihom EP-jev From Beak To Bone, Memory Collapses Time in Rituals (založba Beton records) postal tujec tako svoje prejšnje kreativnosti kot tudi potencialne scene. 

Najnovejši dosežek, prva plošča Strange Repeats, prav tako izdana pri Beton Records, v repeticiji house glasbe najde najizrazitejšo stanovitnost do sedaj. Sledeč dolgoročni kvaliteti avtorja, nam prejšnja glasbena neskladja postajajo logična in vse lažje interpretiramo genij, ki ga je prepoznal kolega Akrapović v recenziji kratkometražca From Beak To Bone. Bendovsko zaledje razpoznamo v občutku za kompozicijsko dramaturgijo, multipla ritmika, ki se je na Memory Collapses Time izkazala v IDM-u ali jazzu, tokrat temelji na prepletanju melodičnih in tolkalskih taktov, ambientalna atmosferika Rituals pa zgradi čustveno avro albuma. Bistvena je sveža usmeritev k plesnosti, ki Kovačiča postavlja v bližino Floating Points in dua Bicep oziroma glasbe, ki prosperira zaradi nasprotujoče narave matematično pedantnih kompozicij in produkcijske čistosti na eni strani ter čustveno naravnane individualnosti na drugi. Glasbena podobnost s slavnejšimi tujimi ustvarjalci je v določenih trenutkih tako velika, da bi Kovačič lahko postal kar njihov ponarejevalec, saj razlike v kvaliteti pravzaprav ni. Kolikor pa kritika popularne glasbe še vedno temelji na elementih rockovske kulture in kriteriju avtorskega unikuma, Slowmotion Livestream na domačem polju ostaja brez tekmeca. Kljub popularnosti slovenske house scene, ki jo med drugim zastopajo kolektivi in založbe PHI φ, Just Us, Origin in SOLVD, je ta močno uniformirana v minimal in deep house in zaradi takojšnje prepoznavnosti velikokrat zreducirana na hitro doumljive trope. Bendovsko zaledje razpoznamo v občutku za kompozicijsko dramaturgijo, multipla ritmika, ki se je na Memory Collapses Time izkazala v IDM-u ali jazzu, tokrat temelji na prepletanju melodičnih in tolkalskih taktov, ambientalna atmosferika Rituals pa zgradi čustveno avro albuma. Bistvena je sveža usmeritev k plesnosti, ki Kovačiča postavlja v bližino Floating Points in dua Bicep oziroma glasbe, ki prosperira zaradi nasprotujoče narave matematično pedantnih kompozicij in produkcijske čistosti na eni strani ter čustveno naravnane individualnosti na drugi.

Album Strange Repeats ima nekaj nadrealistične samplerske narave, a je dostopen in v nasprotju z idejno omejenostjo prej omenjenih akterjev vsebuje telesno pulziranje, značilno za klubske kolobocije. Takšna vitalnost obstaja v zaletavosti uvodne skladbe Nani, ki z beatmakerskim poklonom dezorientira zastavljeno 4 x 4 linearno smer in spomni, da se ples ne začne in konča pri premočrtnosti. Tej metodi kontrira homogena napetost transa v komadu Vector, preprostem receptu nepopustljive enakosti z vzpenjajočo intenziteto. Na Strange Repeats tako skladateljski prijemi kot vzdušje valovijo med tesnobno negotovostjo in nežnostjo ter dosežejo kompleksnost in zadenejo v srce šele v zadnjem kosu, Смерть не конец, kajti plošča spominja na logiko didžejske forme. Vase pretakajoča se celota postane smiselna šele ob zaključku, po koncu neprekinjenega sledenja razvijajočih se sprememb.  

Ob Vidu Vaiu je Slowmotion Livestream eden redkih izstopajočih slovenskih house ustvarjalcev, ki ga prvenstveno oblikuje vloga producenta in ne didžeja. Če je za večino produkcija nujni tržni moment, pa nasprotno Kovačiča v treh letih obstoja projekta skoraj ni bilo mogoče slišati v živo. Opisana situacija je ironična, saj je stagniranje žive scene v medlosti ugajanja ob tako energičnih in samosvojih stvaritvah, kot je plošča Strange Repeats, nepredstavljivo nazadnjaško. Upamo le, da se ob naslednji izdaji Slowmotion Livestreama ne bomo več spraševali, kaj ustvarjalca plesne muzike drži nazaj v relativni anonimnosti plesišč uma.