13.02.2014

Skrivnostni otroci v fazi žetve

Zgodba (tolminsko)poljubinjske zasedbe Feedback v tej ali oni podobi traja že slabi dve desetletji. Medijski žarometi se ji niso približali tako zelo, da bi jo oslepili. Svoja raziskovanja je l. 2013 okronala s ploščo Skrivnost.

Matej Krajnc

Skrivnost

Feedback

Skrivnost

Andrej Maver
2013

Zgodba (tolminsko)poljubinjske zasedbe Feedback v tej ali oni podobi traja že slabi dve desetletji. Medijski žarometi se ji niso približali tako zelo, da bi jo oslepili. Rdeča nit je ostala jasna in vsaka glasbena novost zasedbe Feedback, to velja brez zadržkov zapisati kar takoj, sodi med vidnejše dogodke za ljubitelje kakovostne glasbe pri nas. Svoja raziskovanja je leta 2013 okronala s ploščo Skrivnost, ki jo je skoraj sopotno obeležil nastop novembra 2012 v oddaji Izštekani s premišljenim prerezom z njenih plošč. Ob izidu Skrivnosti je izšel tudi DVD z nastopom v Izštekanih.

Skupina Feedback se je diskografsko pojavila na raznih kompilacijah, med drugim Kluba tolminskih študentov Upitje spod migovca (2000), pa na projektih Rokerji pojejo pesnike in Imamo dobro glasbo. Leta 2008 je začela izdajati avtorske plošče, in sicer sta bila to EP Drobljenec in album Feedback. Po letu 2008 so izšle še tri plošče: Od blizu (2009), Pro mehanika (2010) in zdaj Skrivnost; vse so izšle v založništvu Andreja Mavra, bobnarja zasedbe, kar pomeni, da ni bilo pritiskov in zahtev s strani teh ali onih avtoritet. Zasedba si sama določa glasbene smernice in kvantiteto, prisega na žive izvedbe, brez pretiranih studijskih umetničenj in pomagal, skratka, gre za glasbo, ki bi dandanes na prvi pogled morala biti nekako anahronistična, a je v resnici vse prej kot to. Izogiba se tudi zvrstnim oznakam. Kako jo poimenovati? Blues-rock? Eksperimentalni rock? Kam jo umestiti? Gre za glasbo, ki črpa iz zakladnice korenin popularne glasbe, tako z bluesovskimi kot jazzovskimi prvinami stoji sama zase, kar je v teh časih medijskih goltanj bržčas nehvaležna pozicija, ki pa se bogato poplača na kreativni in glasbenozgodovinski ravni.

Gre za glasbo, ki črpa iz zakladnice korenin popularne glasbe, tako z bluesovskimi kot jazzovskimi prvinami stoji sama zase, kar je v teh časih medijskih goltanj bržčas nehvaležna pozicija, ki pa se bogato poplača na kreativni in glasbenozgodovinski ravni.

Inštrumentalni kvartet Feedback sestavljajo kitara, klaviature, bas in bobni. Na prvi pogled gre torej za bluesovsko-rockovsko postavitev, v kar prepriča barva kitar in klaviatur takoj na začetku v uvodni enajstminutni skladbi Sara. Poslušalce tako že prvi takti postavijo pred dejstvo: glasbena pot ne bo instantna, enostavna in radijsko popeglana. Vseh sedem skladb črpa tako iz blues-rocka šestdesetih kot iz fusiona sedemdesetih, sorodne glasbene duše skupine pa so zlasti progresivne rockovske zasedbe sedemdesetih let. Feedback primerjajo z nekaterimi evropskimi progresivnimi rockovskimi zasedbami, zlasti s tozadevno britansko in nizozemsko sceno (Camel), pa tudi z bogato ex-jugoslovansko progresivno rockovsko zapuščino. Ob poslušanju zadnje plošče mi pride med drugim na pamet kultna plošča zasedbe Izvir iz leta 1977 pa v zadnjem času tudi nekatere plošče Roberta Jukiča, ki pa se loteva tudi vokalnih aranžmajev in nekoliko bolj »filmsko« jazzovske zvočne slike (Dobrote iz skrinje zarote, Operation Charlie), medtem ko vokalov pri Feedbackih ni.

Izbor skladb po besedah članov sega v davne čase geneze zasedbe, ko so delovali še kot trio, stare, neobjavljene skladbe pa so na novo aranžirali za inštrumentalni kvartet in gostujoči klarinet v uvodni skladbi. Plošča je programsko zanimivo zastavljena. Uvodni Sari in desetminutni Wagha-chicu sledi nekoliko krajša in umirjena Otroci se igrajo, nato pridejo na vrsto tri »krajše skladbe« (manj kot sedem minut), Faza umiritve, I've Lost My Hair in Winter time (part 2), najdaljša, petnajstminutna zaključna skladba Ne vem, kaj je to skrivnost pa je dala plošči tudi ime. Vse skladbe druži nekakšen enotni dvogovor kitare in orgel, ki se plete skozi album.

Čeravno zasedba v nekoliko bolj bluesovsko umirjenem osrednjem delu nove plošče »pripoveduje« o fazi umiritve (istoimenska skladba), se zdi, da je trenutno predvsem v fazi ustvarjalne žetve in intenzivnega koncertiranja po naših krajih. Splača se jo ujeti na katerem od klubskih nastopov, njeno ustvarjanje pa podpreti z nakupom plošče, ki je v svoji naravnanosti tudi nekolikanj interdisciplinarna: likovna oprema ovitka je skrbno domišljena, kar velja tudi za preostale diskografske izdaje zasedbe. 

@http://www.youtube.com/watch?v=ehMxwPOlJH4#t=137@