18. Festival Slowind v francosko-italijanskih glasbenih barvah

Letošnja osemnajsta edicija Festivala Slowind bo med 22. in 29. oktobrom ponudila osem koncertov, mednarodno glasbeno delavnico in predkoncertne pogovore. Program festivala tokrat vsebuje skladbe, ki jih izraziteje zaznamujejo italijanski in francoski glasbeni vplivi; izbor je opravil letošnji umetniški vodja festivala, italijanski skladatelj Ivan Fedele. Z njim se je pihalni kvintet seznanil postopoma, najprej ob izvajanju njegovih del na gostovanjih v Italiji in Franciji, kasneje, na bolj osebni ravni, pa na Beneškem bienalu, kjer je Fedele deloval kot umetniški direktor glasbenega dela festivala.

Na program letošnjega Festivala Slowind, katerega krovni naslov je Utrip svetlobe, je Ivan Fedele vključil več svojih del, številne novitete slovenskih skladateljev in pomembna dela Pierra Bouleza in Luciana Beria (Fedele je v času svoje bogate kariere z njima večkrat sodeloval), ki na slovenskih tleh še niso bila izvedena. Izvedbe se bodo zvrstile v raznovrstnih mešanih zasedbah, ki bodo vključevale tudi elektroniko in zvočno projekcijo.

Fedele se je pri pripravi glasbenega programa naslonil na misel Friedrika Nietzscheja, da bi bilo življenje brez glasbe napaka. Tej misli Fedele odgovarja s festivalsko usmeritvijo, v kateri se zrcali njegovo prepričanje, da bi bilo brez neskončnega prenavljanja glasbe življenje dolgočasno, in z njo prežema večji del festivala, ki ga bosta 22. oktobra odprli dve njegovi noviteti. Na uvodnem koncertu bodo na sporedu kar štiri kompozicije Ivana Fedeleja, tri pisane za dva klavirja in živo elektroniko ter ena za dva klavirja in dva tolkalca. Dela bosta izvedla pianista Mariagrazia Bellocchio in Aldo Orvieto ter tolkalista Dario Savron in Simone Beneventi, z živo elektroniko pa bosta upravljala Alvise Vidolin in Luca Richelli.

V času festivala se bo zvrstilo pet svetovnih praizvedb, in sicer bodo poleg Fedelejevih dveh skladb prvič zazvenela tudi dela Luke Juharta in Nine Šenk, pisana za pihalni kvintet, in delo za solistično oboo Nevilla Halla. Domačim skladateljem se bosta s svojo ustvarjalnostjo pridružila mlajša italijanska skladatelja Andrea Manzoli in Pasquale Corrado. Velikim osebnostim polpretekle glasbene zgodovine Lucianu Beriu, Pierru Boulezu in Györgyju Ligetiju bo na sporedu delal družbo Lojze Lebič s skladbo Barvni krog, ki je bila napisana leta 2008. Posebnost bo Boulezova Anthèmes 2 za violino in elektroniko, ki jo po mnenju Mateja Šarca odlikuje »spektakularno [8-kanalno] širjenje zvoka po dvorani in kompetentna izvedba« violinista Francesca D’Orazia in Francesca Abrescia na živi elektroniki; skladba bo izvedena na drugem koncertu 23. oktobra.

Na odru Slovenske filharmonije bodo nastopili različni priznani italijanski interpreti sodobne glasbe, kot so violinist Francesco D’Orazio, pianista Mariagrazia Bellocchio in Aldo Orvieto, sopranistka Valentina Coladonato ter godalni kvartet Quartetto Prometeo in beneški ansambel za sodobno glasbo Ex novo.

V poznih urah v ponedeljek, 24. oktobra, bo izvedena zvočna projekcija Kos kosti Bora Turela in Gregorja Pirša, ki je leta 2011 nastala za Radio Slovenia.

Slowindovo festivalsko koncertno dogajanje se je letos znova povezalo s koncertno sezono Orkestra Slovenske filharmonije. V četrtek, 27., in v petek, 28. oktobra, bodo na abonmajskih koncertih SF v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pod dirigentskim vodstvom Pierre-Andréja Valada izvedeni Gimnopedija št. 1 Erika Satieja, Koncert za violino in orkester Ivana Fedeleja, Pet etud-slik Sergeja Rahmaninova ter Rimske pinije Ottorina Respighija.

Na številnih predkoncertnih pogovorih bodo sodelovali tako domači kot tuji izvajalci in ustvarjalci festivalske glasbe, med drugim Francesco D’Orazio, Nina Šenk, Lojze Lebič in Luka Juhart.

Poskrbljeno bo tudi za glasbeno izobraževanje na mednarodni glasbeni delavnici, ki jo Slowind prireja v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Skladatelja Fedele in Manzoli ter violinist D'Orazio bodo na delavnici z naslovom Oblikovanje zvoka v Modri sobi FF (5. nadstropje) predstavili svoje poglede na teoretsko, estetsko in zgodovinsko plat italijanske in evropske povojne glasbe, ki tvori temo Festivala Slowind 2016.