03.10.2018

24. Mesto žensk tudi o boju za enakopraven položaj ženskih ustvarjalk v glasbi

V Ljubljano prihaja že 24. Mednarodni festival sodobnih umetnosti - Mesto žensk, ki je posvečen vsem neustrašnim, vsem borcem in borkam za svobodo. Višek mednarodnega dogajanja bo utripal med 4. in 8. oktobrom 2018.

Press info

24. Mesto žensk

V času festivala Mesto žensk se odvijajo tudi dogodki in koncerti v okviru evropskega projekta Musica Femina, ki se osredotoča na enakopravnost spolov na področju kulture in umetnosti. Projekt bo predstavljen na posebnem dogodku 5. oktobra 2018. ob 15. uri v Stari mestni elektrarni. Musica Femina je dvoletni projekt sodelovanja med štirimi mednarodnimi partnerji, ki si delijo poglede na enakopravnost spolov na področju kulture in umetnosti. Do leta 2020 se bodo po različnih lokalnih okoljih izvajale številne dejavnosti, ki bodo osvetljevale kreativnost žensk v glasbi, omogočale novo ustvarjanje in transnacionalno mobilnost umetnic ter predlagale diskurzivne programe in implementirale strukturne spremembe na področju enakopravnosti v glasbeni industriji.

8. oktobra ob 17. uri se bo v Kinu Šiška v okviru Musice Femine odvila tudi javna tribuna z naslovom Pozicija glasbene ustvarjalke v Sloveniji. Gostje Nine Dragičević bodo Larisa Vrhunc, Urška Preis, Bogdana Herman, Katarina Juvančič, Irena Tomažin Zagoričnik, Urška Pompe.

Med festivalskimi dogodki se bodo odvili tudi tri glasbeni performansi, ki so prav tako del Musice Femine.

5. oktober 2018 ob 22.30, CUK Kino Šiška, Ljubljana
Gnučči / AmberValent

Ana Rab, bolj znana pod umetniškim imenom Gnučči, je živahna jugoslovanska/švedska umetnica in izvajalka. Ponosna je na svoje DIY korenine, s katerimi ustvarja edinstveno klubsko glasbo. Črpa iz širokega nabora stilov, eklektičnih navdihov in glasbenih prostorov ter ustvarja bombastične pesmi s poudarjenimi basovskimi linijami.


Švedsko umetnico AmberValent pogosto označijo kar za multipraktik, saj v bistvu sama počne vse. Poleg umetniškega ustvarjanja, produkcije in pisanja skladb je pod imenom Hardcore Cutie namreč tudi ena najbolj dejavnih švedskih didžejk, med drugim pa je ogrevala za izvajalke, kot so Gnučči, Princess Nokia in Cherrie. V njenem delu je jasno razvidno veselje do eksperimentiranja, nepredvidljivo združevanje vsega mogočega pa rezultira v kalejdoskopu zvokov in podob, ob katerih privrejo na plan spomini oz. se odpre cesta v prihodnost.


8. oktober 2018 ob 20. uri, CUK Kino Šiška, Ljubljana
Re_humanizacija IV – Katja Oberlintner / Ina Puntar

Koncertni cikel Re_humanizacija mladim glasbenicam in glasbenikom odpira možnosti za snovanje in javno izvedbo avtorskih del. Tokratni glasbeni performans je pod vodstvom Katje Oberlintner in Ine Puntar usmerjen v skupinsko delo, ki se skozi proces nastajanja oblikuje na podlagi dialoškosti. Raziskujeta skozi vprašanje “kako” biti skupaj, s tem pa razpirata parametre in kontekst oblikovanja kolektivnega in individualnega. Njuno delo bodo pod umetniškim vodstvom Dréja Hočevarja izvajale uveljavljene slovenske ustvarjalke Ana Čigon, Mina Fina, Maja Osojnik, Jelena Rusjan in Irena Tomažin.

Ina Puntar je glasbenica mlajše generacije, ki se ukvarja z raziskovanjem glasu. Zanimajo jo predvsem sodobne zvočnosti, do katerih pristopa z zavedanjem zgodovinskih in etničnih praks.

Katja Oberlintner je mlada umetnica, ki ustvarja na področjih sound arta, performansa in risbe. Študij kiparstva je leta 2017 zaključila na Glasgow School of Art v Veliki Britaniji, izpopolnjevala se je tudi na berlinski Universität der Kunst.

14. oktober 2018 ob 21. uri, CK Španski borci
Večer improvizirane glasbe z duom Nabelóse ter triom Agnel/Castelló/Duthoit

Elena Kakaliagou – rog, glas
Ingrid Schmoliner – (preparirani) klavir, glas

Duo Kakaliagou/Schmoliner – kakor pravi neka recenzija – »zakuri v samotni (gorski) bajti, nas posadi k starodavnemu ognjišču in nas zavije v toplo dekico.« Naši gostji se podata od droma in folka k suverenim elementom prosto improvizirane muzike, pri čemer se povsem svojsko ukvarjata s položajem ženske v srednjeevropski in grški kulturi in to postorita tako inštrumentalno kakor glasovno.

Isabelle Duthoit – klarinet, glas
Sophie Agnel – klavir
Angélica Castelló – paetzold, magnetofonski trakovi, elektrofonija

Pri triu, ki ima nastopiti v drugem delu večera, »ne vemo, ali njegova muzika prihaja iz nebes ali pekla,« so zapisali v organizaciji festivala ArtActs. Agnel ubira tipke, se poglobi v klavirsko drobovje in nam navsezadnje ponudi še zelo posebno potovanje v vesolje. Duthoit najprej kriči, joče, grgra, zaklinja, prime naposled klarinet, ga dodobra namuči in iz njega stisne zven, za katerega miže ne moremo več ugotoviti, ali ni morda kar njen glas od prej. Castelló, sicer krepka oblikovalka zvoka, pa pri vsem mojstrstvu igre v troje naniza še prelepih elektroakustičnih biserov.