39. Mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi

Mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi bo svojo 39. sezono odprl na obnovljenem trgu Kontrada v Kanalu. Slavnostni govornik bo Avgust Ipavec, skladatelj, ki živi in ustvarja na Dunaju. Festival je tokrat posvečen Marijanu Gabrijelčiču, univerzitetnemu profesorju, skladatelju ter dekanu Akademije za glasbo Ljubljana in soustanovitelju festivala. V tem letu beležimo dvajsetletnico njegove smrti. V času festivala se bomo skozi koncerte spominjali štirih primorskih kulturnikov in umetnikov, ki so bili tesno povezani s Kogojevimi dnevi: poleg Gabrijelčiča bomo oživljali spomin na Antona Nanuta, dirigenta, ustanovitelja in umetniškega direktorja Kogojevih dni, skladatelja Štefana Maurija ter pred kratkim preminulega častnega člana in dolgoletnega predsednika organizacijskega odbora festivala, pesnika in akademika Cirila Zlobca. Festival bo odprla pregledna razstava slovenske akademske slikarke Elide Piščanec, ki jo bo celovito predstavila dr. Verena Koršič Zorn. Na Kontradi bo potem sledil težko pričakovani koncert Slovenskega okteta, rezidenta Kogojevih dni, ki ga toplo sprejme vedno večje število poslušalcev.

Deset koncertov bodo oblikovali najvidnejši domači umetniki, ki so uveljavljeni tudi v mednarodnem prostoru: Slovenski oktet, Godalni kvartet Feguš, Pihalni kvintet Slowind, zbor in orkester Slovenske filharmonije, Komorni orkester Camerate Labacensis in Trobilni ansambel Slovenske filharmonije, ki bodo zaigrali na različnih koncertnih lokacijah. Glavnina koncertov bo potekala v cerkvi svete Marije Vnebovzete v Kanalu, poleg tega priljubljenega prizorišča pa bo festival obiskal še dva osrednja koncertna odra Goriške, Kulturni dom Nova Gorica in Kulturni center Lojze Bratuž Gorica. 

Sedanji predsednik organizacijskega odbora festivala, Peter Blažej, izpostavlja posebni pomen spominskih koncertov: »Slowind se bo spominu na Marijana Gabrijelčiča poklonil s skladbo Spominjanja Štefana Maurija. Drugi stavek v skladbi nosi naslov In memoriam Marjan Gabrijelčič. V Kulturnem domu Nova Gorica bosta zbor in orkester Slovenske filharmonije predstavila program, ki bo poleg Gabrijelčičevega spomina obeležil tudi 100-letnico smrti Ivana Cankarja. Zbor bo zapel pesmi različnih skladateljev na njegova besedila.«   

Festival Kogojevi dnevi bodo dopolnili štirje posebni koncertni večeri, ki bodo dali prednost mladim glasbenim ustvarjalcem predvsem s Primorske in iz zamejstva, a tudi iz širše Slovenije. To so koncerti Godalnega kvarteta NOVA, koncert učiteljev Glasbene šole Nova Gorica ob 70-letnici te pomembne glasbene ustanove na Goriškem, nastop Komornega godalnega orkestra Akademije za glasbo z mladim pianistom Maxom Zulianijem in mladinski koncert z učenci Glasbene matice Furlanije Julijske krajine v Osnovni šoli Kanal. Bogdan Kralj, soorganizator in ravnatelj Glasbene matice Trst, se veseli tega mladinskega sodelovanja: »Letošnji koncert je v odgovornosti Glasbene matice Furlanije Julijske krajine, ki ima sedeže v vseh treh pokrajinah, kjer živijo slovenske manjšine: Trst, Gorica in Benečija oziroma Kanalska dolina. Na tem koncertu se bodo predstavili učenci z vseh treh sedežev šole. Na zaključnem koncertu festivala v Kulturnem domu v Trstu pa bo kot solist s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana nastopil pianist Max Zuliani, ki zaključuje šolanje na Glasbeni matici pri Sijavušu Gadžijevu in bo študij nadaljeval na tržaškem konservatoriju.« Festival v zamejstvu ima nesluteno velik pomen za Italijo, poudarja Kralj: »Ta festival ni samo tradicija, ampak je tudi obogatitev zamejskega kulturnega in glasbenega prostora. Poslušalci so se navadili na ta festival in bi ga pogrešali, če ga ne bi bilo. Pomen tega festivala je predstavitev slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev in posledično dopolnitev italijanskega prostora s slovenskimi glasbeniki. Zato je za nas Slovence v zamejstvu pomemben in tudi lep doprinos italijanskim poslušalcem. Glasbena matica pri Kogojevih dnevih sodeluje z ustvarjalci, poustvarjalci in finančno, saj podpre koncerte v zamejskem prostoru.« Kazatelj pomembne vloge festivala v zamejstvu je tudi izjemen odziv poslušalstva v Bardu, ugotavlja Blažej: »Posebej gostoljubno sprejmejo festival v Beneški Sloveniji, že vsa leta, odkar tam gostujemo. Obisk tamkajšnjega koncerta je vedno velik. Tokrat bo v cerkvi svetega Jurija v Bardu nastopil Godalni kvartet NOVA, v katerem ustvarjajo štiri mlade goriške glasbenice, sicer študentke Akademije za glasbo v Ljubljani.«      

Peter Blažej na tokratnem festivalu napoveduje štiri do pet novitet, »kar je nekoliko manj kot prejšnja leta, ko jih je bilo v povprečju deset. V 39-ih letih smo skupaj nabrali okrog 350 krstnih izvedb. Simon Peter Feguš, violinist kvarteta Feguš, je posebej za ta festival napisal novo skladbo. Nekaj novitet bo prinesel koncert Slovenskega okteta.« Ob tako zasnovanem programu vrhunske klasične glasbe, ki daje prostor zlasti domačemu glasbenemu ustvarjanju, organizatorji izpostavljajo problematiko financiranja tovrstnih dogodkov na obrobju Slovenije. Tako nove pobude kot projekti z dolgoletno tradicijo in ugledom so na obrobju države pogosto predmet krčenja sredstev s strani državnih kulturnih inštitucij, kljub tehtnosti programov. Tako ostaja glavni podpornik Kogojevih dni Občina Kanal ob Soči in peščica najmočnejših podjetij v Soški dolini. Ministrstvo za kulturo RS pomen festivala priznava in ga podpira neprekinjeno, vendar bi bili v primeru, da bi Občina Kanal ob Soči ustavila financiranje, Kogojevi dnevi v hudi stiski in pred grožnjo, da  prenehajo s svojim poslanstvom.